WHO in ZN z novimi smernicami za zakonodajalce: "Duševno zdravje je človekova pravica"

Priporočilo z naslovom ’Duševno zdravje, človekove pravice in zakonodaja: smernice in praksa’ v ospredje postavlja reformo zakonodaj, ki naj bi odpravile zlorabe človekovih pravic in povečale dostop do kakovostne oskrbe duševnega zdravja.

Zlorabe človekovih pravic in prisilne prakse v skrbi za duševno zdravje, podprte z obstoječo zakonodajo in politikami, so v svetu namreč še vedno veliko preveč pogoste.

Neprostovoljna hospitalizacija in zdravljenje, nehigienski življenjski pogoji ter fizična, psihološka in čustvena zloraba so značilni za številne storitve duševnega zdravja po vsem svetu.

Premik po letu 2006 ni bil zadosten

Medtem ko si je veliko držav od sprejetja Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov leta 2006 prizadevalo reformirati svoje zakone, politike in storitve, je premalo njih sprejelo ali spremenilo ustrezne zakone in politike v obsegu, potrebnem za odpravo zlorab in spodbujanje človekovih pravic v skrbi za duševno zdravje.

"Duševno zdravje je sestavni in bistveni del pravice do zdravja," je dejal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor WHO. "Te nove smernice bodo podprle države pri uvedbi sprememb, potrebnih za zagotavljanje kakovostne oskrbe duševnega zdravja, ki pomaga pri okrevanju posameznika in spoštuje njegovo dostojanstvo ter opolnomoči ljudi s težavami v duševnem zdravju in psihosocialnimi motnjami, da vodijo polno in zdravo življenje v svojih skupnostih."

"Naša ambicija mora biti preoblikovanje storitev duševnega zdravja, ne le glede njihovega dosega, ampak tudi v njihovih osnovnih vrednotah, tako da se bodo resnično odzivale na potrebe in dostojanstvo posameznika. Ta publikacija ponuja smernice o tem, kako lahko pristop, ki temelji na pravicah, podpira preobrazbo, potrebno v sistemih duševnega zdravja," pa je povedal Volker Türk, visoki komisar Organizacije združenih narodov za človekove pravice.

Za deinstitucionalizacijo in skupnostni pristop

Večina poročanih državnih izdatkov za duševno zdravje je namenjenih psihiatričnim bolnišnicam (43 % v bogatih državah).

Vendar pa dokazi kažejo, da so storitve oskrbe duševnega zdravja v skupnosti bolj dostopne, stroškovno ugodnejše in bolj učinkovite od institucionalnih modelov oskrbe duševnega zdravja.

Nove smernice določajo, kaj naj storijo države, da bi pospešile deinstitucionalizacijo in vključile skupnostni pristop k oskrbi duševnega zdravja, ki temelji na človekovih pravicah.

To vključuje sprejetje zakonodaje za postopno zamenjavo psihiatričnih ustanov z vključujočimi skupnostnimi podpornimi sistemi in običajnimi storitvami, kot so denarna podpora, stanovanjska pomoč in mreže medosebne podpore.

Vesel dan duševnega zdravja vsem, ki ga še imate. https://t.co/F55AWHEoB5

— Lena42 (@Lenazadva) October 10, 2023

Končanje prisilnih praks

Konec prisilnih praks na področju duševnega zdravja – kot so neprostovoljno pridržanje, prisilno zdravljenje, osamitev in omejitve – je bistvenega pomena za spoštovanje pravice do odločanja o lastnem zdravstvenem varstvu in izbiri zdravljenja. 

Dokazov o tem, da prisilne prakse negativno vplivajo na fizično in duševno zdravje, pogosto poslabšajo obstoječe stanje osebe, hkrati pa jo odtujijo od njihovih podpornih sistemov, ne manjka.

Smernice predlagajo zakonodajne določbe za odpravo prisile v storitvah za duševno zdravje in vključijo svobodno in informirano privolitev kot osnovo za vse posege, povezane z duševnim zdravjem. Zagotavlja tudi smernice o tem, kako je mogoče v zakonodaji in politikah obravnavati bolj zapletene in zahtevne primere brez uporabe prisilnih praks.

Revščina, neenakost, stigma in diskriminacija

Ob spoznanju, da duševno zdravje ni izključno odgovornost zdravstvenega sektorja, so nove smernice namenjene vsem zakonodajalcem in oblikovalcem politik, ki sodelujejo pri pripravi, spreminjanju in izvajanju zakonodaje, ki vpliva na duševno zdravje. Med slednje sodijo tudi zakoni, ki obravnavajo revščino, neenakost in diskriminacijo.

In conflict or crisis, many people are forced to leave their homes. The prevalence of depression, anxiety and post-traumatic stress disorder tends to be higher among migrants and refugees, especially women and girls.

On #WorldMentalHealthDay, @WHO launched a new report and calls… pic.twitter.com/ncYJAkMw0v

— Tedros Adhanom Ghebreyesus (@DrTedros) October 10, 2023

Nove smernice zagotavljajo tudi kontrolni seznam, ki ga bodo države uporabljale za oceno in ovrednotenje, ali je zakonodaja, povezana z duševnim zdravjem, skladna z mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic.

Poleg tega smernice navajajo tudi pomen posvetovanja z osebami z osebno izkušnjo in njihovimi predstavniškimi organizacijami kot ključnim delom tega procesa ter pomen javnega izobraževanja in ozaveščanja o vprašanjih, ki temeljijo na človekovih pravicah.

Medtem ko smernice predlagajo nabor načel in določb, ki jih je mogoče zrcaliti v nacionalni zakonodaji, jih lahko države prilagodijo svojim posebnim okoliščinam (nacionalni kontekst, jeziki, kulturna občutljivost, pravni sistemi in podobno), a le tako, da ob tem ne ogrozijo standarde človekovih pravic.

Nove smernice razveselile aktiviste

Nove smernice za zakonodajalce, ki sta jih skupaj pripravila in objavila Svetovna zdravstvena organizacija in Organizacija združenih narodov, je razveselila številne aktiviste s področja duševnega zdravja.

Ena izmed njih je avtorica in forenzična psihologinja, dr. Jessica Taylor, ki je pred dvemi leti bila ena od mnogih, s katerimi so se strokovnjaki, ki so smernice pripravljali, posvetovali.

Takole je zapisala na platformi X (nekdanjem Twitterju):

"VELIKA NOVICA!

Novo poročilo Združenih narodov in Svetovne zdravstvene organizacije pravi, da je treba medicinski model duševnega zdravja temeljito prenoviti; in da psihiatrična diagnoza - stigmatiziranje in patologiziranje ljudi, ki so bili travmatizirani, zlorabljeni, živijo v revščini ali so zatirani - v navzkrižju s človekovimi pravicami."

HUGE NEWS!

United Nations & World Health Organisation new report stating that the medical model of mental health needs to be overhauled; and that psychiatric diagnosis, labelling & pathologising people who are traumatised, abused, in poverty, & oppressed impacts human rights. pic.twitter.com/NqwkrPuYoK

— Dr. Jessica Taylor (@DrJessTaylor) October 10, 2023

Duševno zdravje se tiče vseh

Svetovna zdravstvena organizacija se je z novim svežnjem smernic pridružila svetovni skupnosti pri obeleževanju Svetovnega dneva duševnega zdravja 2023, ki je potekal 10. oktobra letos in katerega slogan je bil 'Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica'.

Včeraj, torej 10. oktobra je bilo tako mogoče ujeti številne pozive k več odkritega in nediskriminatornega pogovora o duševnem zdravju, ki se tako kot telesno (slej ko prej) dotakne vsakega izmed nas.

"Vsi imamo dobre dneve in vsi poznamo slabe dneve," je bil le eden od pozivov na družbenih omrežjih, ki nagovarjajo k več osveščenosti na temo duševnega zdravja.

💯💯💯
"#MentalHealth is something that affects every single person on the face of this planet.
We have good days; we have bad days. And that's just part of being human."
-@ericnamofficial, Singer, Songwriter#WorldMentalHealthDay #WHO75 #EricNam #에릭남 pic.twitter.com/9hmFOlkT2L

— World Health Organization (WHO) (@WHO) October 10, 2023