Tamara Miler | 25. 1. 2023, 19:00

Spoznajte svoj živčni sistem: pomembno vpliva na vaše zdravje in dobro počutje

osebni arhiv Tamare Miler

Živčni sistem lahko razumemo kot mrežo, ki omogoča komunikacijo med različnimi deli telesa. Nadzoruje dnevne aktivnosti, kot so zbujanje, avtomatske aktivnosti, dihanje, prebavljanje ter bolj kompleksne aktivnosti, kot so mišljenje, branje, procesiranje čustev. Bolj ga boste poznali, bolj boste razumeli sebe.

Poznamo somatsko živčevje, ki deluje pod vplivom naše volje, ter avtonomno živčevje, ki deluje samostojno brez vpliva vaše volje. Avtonomni živčni sistem delimo na simpatični živčni sistem in na parasimpatični živčni sistem. Ta dva bomo danes bolj podrobno proučili.

Simpatični živčni sistem

Je 'fight or flight' sistem, ki deluje zato, da mi preživimo - kratkoročno. Če nam preti nevarnost, se sistem izklopi in telesu je najbolj pomemben boj za preživetje. Torej, da nas zaščiti na kratek rok.

Deluje v aktivnem stanju, ko telo prepozna neko nevarnost oz. stres iz zunanje okolice in ni pomembno, ali je to resnična nevarnost ali pa samo namišljena, namen je, da vzdraži telo za beg. Telo napne mišice, srcu se dvigne frekvenca, izostrijo se čutila, hkrati se pa izloči velika količina adrenalina in kortizola.

"Težava se pojavlja v tem, ker je zaradi življenjskega sloga vklopljen več, kot mora biti."

In točno zato, ker je ta sistem dominantnejši in deluje dlje časa, se telo ne more samo od sebe regenerirati, če se samodejno ne priklopi nazaj.

osebni arhiv Tamare Miler

Parasimpatični živčni sistem

Deluje, ko smo v mirnem okolju, in med spanjem. Vpliva na solzenje, slinjenje, uriniranje in prebavo. Ko je naš parasimpatični živčni sistem prižgan, je srčni utrip počasnejši, tudi dihanje skozi nos je lažje. Hkrati pa nam omogoča preživetje na dolgi rok in menim, da se tukaj meri kakovost življenja. Je na nek način sistem, pri katerem smo sproščeni.

Ampak, ker je simpatikus dominantnejši, parasimpatikus ne more delovati optimalno in ker živimo v stresnem okolju, se lahko zgodi, da je naš sistem že rahlo "razdražen", posledično pa se sami težko sprostimo.

Za pravilno delovanje sistema sta pomembna oba. Ampak je zelo pomembno, kako dolgo dopustimo, da smo v 'fight or flight' sistemu oz. v begu.

"Večkrat opažam ljudi, ki hitijo in so močno zakrčeni tudi takrat, ko ni nobene potrebe za preplah ali za zakrčenost."

Zato zavedanje telesa, misli in občutkov ponovno pride prav, saj moramo najprej opaziti, kaj se dogaja npr. z našim dihanjem, kakšen je srčni utrip, koliko sline imamo v ustih itd.

osebni arhiv Tamare Miler

Ko govorimo o živčnem sistemu, je dobrodošlo poznati delovanje in funkcije vagusnega živca. Za podrobnejše informacije o tem, kako vagusni živec deluje, si lahko ogledate naslednjih spletnih straneh: https://petielement.si/ , https://www.stopchasingpain.com/ in https://zhealtheducation.com/.

Kaj je dobro vedeti o vagusnem živcu?

  • Je edini možganski živec in poteka od možganov do diafragme,
  • povezuje možgansko deblo s srcem, pljuči in črevesjem,
  • nadzira kar 75 % zdravja v našem telesu,
  • vagusni živec lahko stimuliramo še: s tresenjem, z jokanjem, z mantranjem oz. z mrmranjem, z meditacijo, z različnimi dihalnimi tehnikami, z namestitvijo, z masažo in refleksologijo.

Poznavanje živčnega sistema je pomemben korak pri spoznavanju samega sebe, saj je ta sistem nad vsemi sistemi. Ponovno gre za raziskovanje in opazovanje samega sebe in spet se začne z dihanjem - svoje telo lahko umirite z dihanjem. Če dihanje odpade in vam ne gre, imate spet na voljo tresenje.

Podajte se na pot v reset živčnega sistema in opazujte, kako se vaše telo odziva. Ob tem se še malo zabavajte.

Naj vam zaupam zanimivost: dvig ustnih kotičkov navzgor že začne sproščati dopamin, serotonin in endorfine v vaših možganih - nevrotransmiterje, ki so asociirani z zmanjševanjem stresa. Zato ustne kotičke navzgor in sproščeno v svet!

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.