Ljubitelja dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar: "Ko raziskujeva nove destinacije, povprašava po zanimivih zgodbah domačinov"

V slikovito knjižico, ki gre z lahkoto v vsako torbico, sta zbrala tiste odkrite in skrite kotičke naše dežele, ki bi si jih na prvem obisku v Sloveniji rada ogledala tudi sama. Poseben pečat vodniku dajejo osebne zgodbe ljudi, ki sledijo svojim idejam in sanjam – uresničili pa so jih v kulinariki, mojstrskem rokodelstvu ali v kakšni drugi obliki. 

Kako se Slovenija osebno razlikuje od vseh preostalih vodnikov po Sloveniji?

Založba Beletrina nama je pri snovanju vodnika prepustila proste roke, omejili so naju le z obsegom, saj so želeli priročen in ne preobsežen vodnik. V preteklosti sva že napisala nekaj vodnikov in knjig; arhitekturni vodnik po Gorenjski, skupni arhitekturni vodnik Gremo v mesto Ljubljana, najina zadnja knjige pa je Zgodbe slovenske arhitekture, ki predstavlja slovensko arhitekturo v 50 zgodbah na poljuden način. V vodnik sva vključila zanimivosti, ki so nama blizu in ki jih običajno obiščeva sama, z družino ali s prijatelji. Zato tudi naslov vodnika Slovenija osebno; odseva namreč najin način življenja in pogled na svet.

Oba sta arhitekta, kako se v vodniku zrcali vajina stroka?

Pri izboru arhitekture sva morala stopiti korak nazaj, saj zaradi drugih zgodb, kot so kulinarika, narava in rokodelstvo, nisva smela vključiti preveč arhitekturnih zanimivosti. V vodnik sva uvrstila tudi lokacije za prenočitve, a le tiste, ki so tudi arhitekturno kakovostno zasnovane. V vodnik je uvrščena predvsem arhitektura, ki je javno dostopna, zato v njem ni enodružinskih zasebnih hiš.

Gojita tudi veliko ljubezen do dobre hrane.

V vodnik so vključene gostilne in restavracije z Michelinovimi zvezdicami, dobre domače gostilne s tradicijo in nove ambiciozne restavracije. V vodniku so priporočila za kulinarične destinacije v vsaki regiji, saj je po nekaj urah raziskovanja namreč treba narediti postanek, da se nahranijo vsi čuti. 

Kaj je tista osebna nota vodnika? So to zgodbe ljudi iz lokalnega okolja, ki sta jih vpletla vanj?

Vedno, ko raziskujeva nove destinacije, povprašava po zanimivih zgodbah domačinov, v vodnik sva jih vključila kar nekaj. Osebna so tudi prijateljstva z različnih koncev Slovenije. Prijatelji, ki jim stoodstotno zaupava, so nama pomagali pri sestavljanju vodnika. Vse zanimivosti, restavracije in rokodelce bi namreč sama težko obiskala.

Vodnik je v bistvu jagodni izbor vsega tistega, kar bi si vidva želela ogledati na obisku v Sloveniji. Ali bi ta izbor lahko skrčila na svoje tri najljubše kotičke v naši državi? So s temi kotički povezane kakšne vajine osebne zgodbe?

Rada imava skrite kotičke, kjer se ne vijejo reke turistov, zato tu ne bi izpostavljala najbolj razvpitih in obiskanih destinacij. Da ne bo pomote - te destinacije so izjemno lepe, a ker gneča ni po najinem okusu, se jim raje izogneva. Ali izbereva obisk pozimi. Tako se spomniva obiska Solčavskega predlansko zimo, kjer sva uživala v lepih razgledih, kulinarični ponudbi in izjemni prijaznosti domačinov. Tudi Prekmurje nama je ljubo, pred kratkim sva se razvajala pri Binetu Volčiču in nato obiskala posestvo Mala Rosa, kjer sva bila deležna čudovitega dogodka, ko je male domačine obiskal Božiček. Ambient starega senika je bil spremenjen v pravljično deželo z veliko estetike. Izgledalo je, kot da bodo ravnokar začeli s snemanjem reklame za Coca-Colo. Rada imava tudi slovensko obalo in njeno zaledje. Res bi težko izpostavila le tri ljube kotičke. Po navadi se nama vtisnejo v spomin tisti, ki sva jih obiskala nazadnje.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Beletrina (@beletrina)

Ko sta v luči pisanja vodnika raziskovala Slovenijo, v nastanitvah in hotelih nista govorila o tem, da pripravljata vodnik. Vama je to pomagalo, da sta se dokopala do bolj avtentične turistične izkušnje?

Nisva želela, da bi kdor koli pritiskal na naju, zato sva si pogosto izmislila zgodbo; na primer, da dobiva na obisk prijatelje iz tujine in da iščeva prenočišče zanje. Ali pa da praznujemo in za družbo iščeva prostor za kulinarično razvajanje. Nisva želela, da bi imela privilegije ali da bi se do naju vedli drugače kot do ostalih gostov. Želela sva izkušnjo, kakršno bodo imeli ljudje, ki bodo sledili najinim namigom, zato tudi objave v vodniku niso sponzorirane.

Zakaj sta v vodnik vključila rokodelce?

Obiskovalci, ki pridejo v novo okolje, pogosto želijo del te izkušnje vzeti s seboj, da se bodo tudi doma spominjali lepih trenutkov s potovanj. In ker nisva pristaša lovilcev prahu, ki jih postavimo na police, sva v vodnik uvrstila slovenske rokodelce, ki izdelujejo predvsem uporabne predmete, čevlje, tekstil, lesene predmete, glinene izdelke ... Seveda vse s pridihom slovenskega oblikovanja.

V kratkem napovedujeta še en vodnik, ta bo že vajin četrti, Ljubljana osebno.

Ko sva pripravljala vodnik Slovenija osebno, sva se znašla pred zagato, kako predstaviti Ljubljano, ki ima neverjetno veliko zanimivosti, bila pa sva omejena z obsegom vodnika. Skupaj z založbo Beletrina smo se zato odločili, da za Ljubljano pripravimo poseben vodnik, v Slovenija osebno pa izpostavimo le ožji izbor. Tako je že v pripravi vodnik Ljubljana osebno, ki bo izšel naslednje leto.

 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord