Grčija po bankrotu: "V gospodarstvu številke rastejo, ljudje pa so še naprej revni" (REPORTAŽA)

Grčija, obremenjena z dolgom, ki ga ni mogla odplačati, je pred desetletjem skoraj zlomila evroobmočje. V zadnjih letih pa se je tej turistični državi na skrajnem jugu Evrope vendarle uspelo izkopati iz dolgoletne krize. Še več. Država naj bi celo postala zgodba o uspehu, privlačna za vlagatelje, saj je dosegla rast nad evropskim povprečjem in prihodke od turizma vrnila na raven pred pandemijo covida-19.

"Grkom obljubljam, da se bo rast nadaljevala," je ob svoji ponovni izvolitvi letos junija obljubil premier Kiriakos Mitsotakis. "Izkušenejši, bolj pripravljeni in odločnejši," so za njim ponavljali njegovi volivci.

Kje so Grki?

V majhni, a obiska vredni restavraciji Sfika v atenski soseski Koukaki, le kratek sprehod od znamenite akropole, nisem sedela prvič. In ko me je lastnik Stavros Kapetanakis vprašal, kako mi je všeč hrana pri njih, sem kot iz topa izstrelila, da sem bila pred korono že večkrat tukaj. "Kaj res?" me je zgovorni Grk, ki med v Atenah živečimi tujci slovi po tem, da vse sestavine za svojo kuhinjo kupuje le pri lokalnih proizvajalcih, navdušeno pogledal naravnost v oči. "Samo, veste, od takrat se je marsikaj spremenilo," je z nekoliko otožnim glasom povedal. "Kako to mislite?" sem bila polna začudenja zdaj jaz. Nagnil se je bližje: "Med krizo so ljudje še vedno hodili ven in se družili, od korone naprej pa ljudi ni, mnogi zdaj le redko zapustijo dom," je razlagal radovedni tujki in z roko pokazal proti praznim mizam svoje lične gostilnice.

Slika v restavraciji je bila res bolj žalostna, a če sem čisto iskrena, sem si zaradi njegovega odgovora oddahnila. V Atenah sem bila že drugi dan in ves čas mi ni šlo iz glave vprašanje, zakaj nekoč polne atenske ulice, kot se jih spomnim iz časov pred korono, sredi sončnega septembra prej kot ne samevajo. Denimo, vzdolž dolge nakupovalne ulice Leof. El. Venizelou, kamor sem se pred štirimi leti večkrat odpravila po nakupih, običajnega vrveža ni bilo zaznati. Tudi mnogih trgovin ni bilo več, le prazen prostor je zeval proti ulici. Med sprehodom pod akropolo, kjer si se nekoč celo v bolj poznih in hladnejših mesecih leta komaj premikal zaradi gneče ljudi, je bilo teh tokrat le za peščico, pa še to v glavnem turisti. Kam so izginili pogovorno znani družabni Grki, mi je bila vse do obiska v Sfiki kar velika neznanka.

"Grške oblasti so zaradi korone uvedle zelo stroge ukrepe, niti najbližji družinski člani se niso smeli obiskovati, gibanje zunaj svojega okrožja je bilo strogo prepovedano in nadzirano. Ljudje niso smeli iti na plažo, kar jih je prej med finančno krizo nekako še držalo pokonci ... mislim, da je to na grški mentaliteti pustilo velike posledice," je še povedal Stavros .

Veliko jih je državo zapustilo

"V zadnjih nekaj mesecih po Atenah rastejo stolpnice, ki jih gradijo grški in mednarodni gradbeniki, da bi jih prodali za turistične najemnine, tuje naložbe v nepremičnine in pisarne podjetij," mi je povedala grška prijateljica, ki že več let živi in dela v Združenem kraljestvu. Tja se je preselila v času najhujše grške krize, in čeprav pogosto pride na počitnice domov, se za stalno zaenkrat ne namerava vrniti. Tudi sama sem med sprehodom po pristanišču Piraeus na obzorju zagledala vrste novih stavb, v novi preobleki so bile na moje veliko presenečenje tudi propadajoče neugledne stavbe pomorskega prometa, ki so dolgo kazile podobo slavne atenske luke. 

Grčija je zaradi bankrota izgubila četrt milijona malih podjetij, celo velikani, kot je težka industrijska korporacija Viohalco, so svoj sedež preselili v tujino, da bi znižali stroške zadolževanja. Na delo v tujino je odšlo na tisoče Grkov. Leta ostrih varčevalnih ukrepov, ki so jih uvedli mednarodni reševalci grške krize, so bila za prebivalce zelo mučna. A po preobratu države na bolje so bonitetne agencije nadgradile svojo oceno grškega dolga in na ta način ponovno odprle vrata velikim tujim vlagateljem. 

Gospodarske razmere v Grčiji so trenutno precej dobre, saj se brezposelnost in inflacija zmanjšujeta. Grčija je lani zaradi oživitve turizma, ki je sledila pandemiji covida-19, zabeležila 5,9-odstotno rast, letošnja rast pa naj bi bila dvakrat višja kot v EU, navajajo tuji ekonomski časopisi.

"Zdaj smo dobičkonosni in posel je tako močan, da ne moremo najti dovolj delavcev, da bi sledili povpraševanju," je povedal glavni ekonomist skupine Eurobank Tasos Anastasatos v nedavni televizijski oddaji Al Jazeere z naslovom "Kako je Grčija prišla od bankrota do gospodarske rasti?"

Ali Grki čutijo koristi rasti? 

Ni se treba prepustiti evforiji, pravi moja grška prijateljica Emilia, številna vprašanja še vedno ostajajo nerešena. Po letih varčevalnih ukrepov je prihodke povprečnih Grkov prizadela velika kriza življenjskih stroškov, naraščajoče cene življenjskih potrebščin in nepremičnin ter predvsem najemnin, so tudi novo generacijo mladih pognale ven iz države, kjer lahko zaslužijo precej več. Čeprav naj bi se minimalna plača po besedah ekonomista Anastasatosa v zadnjem letu že trikrat dvignila, "z 800 evri plače ne moreš živeti, sploh, če moraš vsak mesec plačati najemnino, ki je v Atenah od 400 evrov navzgor za enosobno stanovanje."

"Številke rastejo, ljudje pa so revni," pravi prijateljica, ki je v Atenah s težkim srcem pustila ostarela starša, da bi se v življenju skušala postaviti na lastne noge. V svoji državi te možnosti ni imela in meni, da je še vedno nima.

Še najbolje se gode tistim z lastnim — podedovanim ali v krizi za majhne zneske kupljenim — stanovanjem. Tega zdaj za visoko najemnino prek Airbnb oddajajo tujcem in turistom, sami pa so ekonomski emigranti na Zahodu, je sklenila.