Od vnetega modrostnega zoba in indijske umazanije do obiska pri kraljici in tradicionalne poroke

Za nami je obisk Združenih arabskih emiratov in prekrasnih Maldivov, kjer smo plavali ob boku z velikimi morskimi želvami in se dodobra najedli tropskega sadja, ki smo ga obirali kar z dreves. Navdušilo nas je kristalno čisto morje, ki je eno lepših, kar smo jih videli. Žal Maldivov naši pravnuki verjetno ne bodo več videli, saj se zaradi globalnega segrevanja in našega nespametnega ravnanja potapljajo. Zato sem še toliko bolj vesela, da je ta mali raj doživela moja hči, ki bo morda drugače in bolje ravnala z našim planetom, našim trenutno edinim domom.

Po Maldivih smo se odpravili proti Indiji

Zame je bila to najbolj naporna in čustveno najbolj pretresljiva pot. Na poti z Maldivov se mi je vnel modrostni zob in na letalu sem v vedno večjih bolečinah razmišljala, kaj narediti, ali oditi v Slovenijo in se pridružiti možu in hčerki kasneje, ali gremo nazaj v Slovenijo vsi, ali oditi na operacijo v Indijo ...

Na koncu sem zbrala pogum in odšla do zobozdravnika v Indiji. Direktno z letališča smo se peljali do ordinacije, kjer sem bila precej skeptična in v katero v normalnih razmerah ne bi stopila nikoli. Po umazanih stopnicah smo se skupaj vzpeli v drugo nadstropje in odprli vrata, kjer ni bilo nič, kot sem bila vajena v Sloveniji, vendar veliko bolje, kot kar je bilo videti zunaj.

Po pregledu in pogovoru smo na začudenje vseh nas plačali dvakrat več denarja, kot bi ga v Sloveniji, vendar so bile potrebne hitre odločitve in oklevanje ni prišlo v poštev. Tudi z zavarovalnicami v Sloveniji se nismo želeli ukvarjati, saj smo potrebovali pomoč takoj. Na koncu se je izkazalo, da smo ravnali prav, saj sem imela okoli zoba vse natečeno in gnojno. Z manjšim posegom, čiščenjem, za čuda so privlekli od nekod celo laser in protibolečinske pripravke, so me dobro oskrbeli in ni se nam bilo potrebno vrniti v Slovenijo. 

Pred nami pa je bila dolga pot, vročina, klime, umazanija ... Kaj narediti, iti naprej ali raje počivati. Vse smo imeli že organizirano, najetega smo imeli voznika, zato sem se odločila, da tvegam še enkrat in se podam na 8-urno vožnjo naprej proti nepozabnim dogodivščinam.

Indija je bila pravi čustveni vrtiljak

Prvi dan sem za očali večkrat jokala, a ne zaradi fizičnih bolečin. Rekla sem si, nobena mama ne bi več kupovala poceni stvari iz Indije v znanih trgovinah in se s tem še hvalila, kako poceni je kupila kakšno stvar, če bi videla, kako otroci, namesto da bi bili v šolah in se igrali, šivajo ta poceni in lepa oblačila zanje. Solze so mi kar same tekle. Nato pa sem si rekla, vsak lahko naredi kaj dobrega in jaz delam dobro s tem, ko naše puloverje PremiumFERME šivamo v Sloveniji in zanje pošteno plačamo odrasle delavce.

Nato so se nam začele dogajati res lepe stvari. Bili smo na obisku pri kraljici v Jaipurju, si ogledali eno izmed 7 čudes sveta, največji spomenik ljubezni Taj Mahal, ki me je povsem očaral, nekaj časa smo živeli pri staromeščanski indijski družini v čudoviti hiši z vrtom v središču Jaipurja in doživeli Indijo kot zibelko znanja. Doživeli smo poročni ognjemet, Paris Noa je oblekla čisto pravo indijsko obleko in zaplesala, da je bilo veselje. 

Jaz pa sem našla stare mojstre tiskanja na bombaž, svilo in se naučila pomembnih veščin za moje nadaljnje delo. Indija je dežela za pogumne, sem si rekla na koncu po vsem, kar smo doživeli tukaj in mi smo pogumni, zato se bomo sem še vrnili. 

Indija mi je za vedno ukradla srce in me spremenila tako kot naše največje ljubezni.

Odlična vietnamska kulinarika in vietnamske Benetke

Po Indiji smo se odpravili proti Vietnamu, kjer smo v Da Nangu uživali v odlični kulinariki in obiskali kuharski tečaj tudi na domu kuharice Jolie, kjer smo skupaj odkrivali male in velike skrivnosti vietnamske kuhinje, plesali, peli in se zabavali kot že dolgo ne.

Obiskali smo tudi vietnamske Benetke Hoi Ann, ki nas je s svojo bogato kulturo in lepotami povsem očaral. Tukaj smo en dan povsem slučajno naleteli na enega najbolj znanih portretnih fotografov na svetu, ki je posvetil 10 let svojega dela prav Vietnamu in nam razkril nekaj enkratnih modrosti življenja, ki sem jih iskala toliko časa.

Paris Noa je skozi oči otroka povsem spontano izjavila: Mami, tukaj je tako lepo, kot da bi bili v Disneylandu. Ni daleč od resnice. V Vietnamu me je najbolj presenetilo, kako je mogoče, da je dežela s tako težko preteklostjo in kruto vojno sposobna tako optimističnega skoraj pravljično lepega pogleda na svet. Koliko se lahko naučimo o odpuščanju, ki je najtežje za človeka, a tako osvobajajoče.

Najtoplejši sprejem in Tajska, ki je izgubila svoj čar

Po vsem lepem, kar smo doživeli v Vietnamu, smo se podali še v Kambodžo, kjer smo obiskali največji budistični tempelj na svetu, ki se je v sončnem zahodu okopal v zlatu in pustil na nas izreden vtis in številna odprta vprašanja o veličini in znanju starodavnih ljudstev, ki jih še nismo uspeli raziskati. Ljudje v Kambodži so nas sprejeli najtopleje in se toliko trudili okoli nas, da nam je bilo sprva, dokler se nismo navadili, precej nerodno. Ko smo se odpravili naprej proti zdaj precej turistični Tajski, smo ta trud in prijaznost iz Kambodže še kako pogrešali. 

Tajsko, ki sva jo z možem obiskala pred dobrim desetletjem, je skoraj v celoti požrl turizem, ki je pustil precej grenak priokus. Zato smo za nekaj dni zbežali na najlepšo tajsko plažo in se nastanili v bungalove v džunglo, kjer so nas obkrožale opice, tukani, posebni kuščarji ... in se znašli za trenutek v malem raju, kjer so nas čakale nove dogodivščine, o katerih si ne bi niti mislili, da so mogoče. Več kmalu v novi objavi.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol