Vas notranji glas nagovarja k potovanju? Zahvalite se genom nomadskih prednikov

Večji del zgodovine smo bili nomadi, ki so sledili letnim časom, lovu, priložnostim in obrednim vzorcem. Človek se je dokončno ustalil med zadnjo ledeno dobo, ko se je pred približno deset tisoč leti razvilo poljedelstvo. Šele to je zahtevalo bivanje na enem mestu in omogočalo obstoj večjih skupnosti. Pojavila so se naselja, ki so se razvila v vasi in mesta. Star način človekovega vsakdana je izginil, toda geni se niso spremenili. Vanje je še zmeraj zapisana nomadska koda, ki nas z nemirom opozori, da je potrebno nekam oditi. 

Človeški možgani so nenasitni. Hlepijo po novostih. Ko jih zaznajo, se počutimo navdušeno in prijetno. Narejeni smo tako, da stalno iščemo nove in zanimive stvari. najintenzivnejše je na potovanjih. Tam bodo srečni in obratno, brez stimulusa v monotoniji vsakdana si bodo želeli narediti nove spomine. 

Radovednost in veselje do odkrivanja neznanih stvari sta človekovi evolucijski prednosti.

Ko si želite odpotovati na kraj, ki si ga želite obiskati ali ste ga morda videli nekje v medijih, se igrate s sistemom nagrajevanja svojih možganov. In ne samo to, v modernem svetu pridejo s potovanjem tudi druge izkušnje, na primer glamur, povezan s fotografiranjem, pustolovščina v džungli in užitkarjenje na tropski plaži. Le kdo si tega ne bi želel! Ne le vi (sami zase), temveč celo vaši geni.

Gen za potovanja

Leta 2015 je bil identificiran gen DRD4-7R, ki bi lahko bil povezan z željo po potovanjih.

Gen 'deluje' tako, da spodbuja vedenje, ki išče novosti, impulzivnosti in pustolovščine ter je derivat gena za dopaminske receptorje. Tak potovalni gen naj bi imelo 20 % populacije. 

Po drugi strani se želja po potovanju aktivira zaradi strahu pred dolgčasom.

Ljudje sovražimo dolgčas, naredili bi vse, da bi se mu izognili. Dolgčas najbolj privlači vsakodnevna rutina (v smislu naveličanosti) v službi. Osemurno sedenje v istem prostoru, med enakimi ljudmi, s katerimi se opravlja enako komunikacijo, mehak konstanten stres in nato še dan za dnem zmeraj enaka pot domov. To je položaj, v kateremu začnejo možgani zaradi prepotrebne sprostitve in naveličanosti sanjariti o nečem novem.

Sprostitev ne pomeni poležavanja (umsko se človek regenerira po dveh dneh), temveč iskanje izziva. Želja po potovanju je občutek, da bi človek spakiral in pobegnil nekam drugam. Če se vam to zgodi, ne odlašajte in odpotujte! Kajti potovanja ste potrebni tako vi kot vaši možgani. 

Reaktivacija nomada

Nujo do potovanj vam bodo telo, možgani (in duša) začeli kazati prek različnih občutkov in odzivov.

Ste bili kdaj navdušeni, ko ste videli turiste, ki se sprehajajo po vašem kraju? Morda bi morali premisliti o potovanju. Raje kot običajno opazujete fotografije lepih krajev na družbenih omrežjih? Ni nujno, da so to daljne destinacije. Lahko so tudi naše gore. Tudi tja se na neki način potuje. Vas je prijelo, da bi del prihrankov prelili v financiranje potovanj? Se vam smili kovček, ki sameva nekje v kotu sobe ali kleti? Se veselite petkov? Se s prijatelji radi pogovarjate o potovanjih ali jih celo načrtujete za druge? Vse so znaki, da je reaktivacija nomada nujna. Odpotujete nekam, kjer še niste bili, prav vseeno kam. Lahko na sosednji kraj ali na drugi konec sveta ter privoščite sebi in svojim možganom porcijo novih, okusnih spominov.