Slovenska podjetnica o življenju v nekoč razvpitem Salvadorju: "To je varna država, o kateri so dolga leta le sanjali"

Salvador, država v Južni Ameriki, je nekoč veljala za eno najnevarnejših držav na svetu. Povezovali so jo s tolpami, umori ter grozljivimi ropi. Prebivalci so živeli v strahu pred jutrišnjim dnevom, saj nikoli niso vedeli, kaj točno preži nanje za vogalom.

A vse se je spremenilo, ko je oblast prevzel trenutni brezkompromisni predsednik Nayib Bukele, ki se je odločil, da bo drastično zmanjšal kriminal v državi. Sprejeta je bila stroga politika in še strožji ukrepi, zapori so se napolnili, saj se je z razglasitvijo izrednih razmer boj proti tolpam okrepil. Vedno več je aretacij, saj so mogoče brez naloga, vlada ima dostop do zasebne komunikacije, zaporniki pa nimajo več pravice do pravnega zastopanja.

In čeprav se ukrepi na prvi pogled zdijo pretirani, pa so bili vsekakor potrebni, saj je zdaj Salvador postal varna država. "Po uvedbi stroge politike do kriminala domačini in priseljenci pravijo, da je Salvador prej in zdaj kot noč in dan. Da je to danes drugačna, nova in varna država, o kateri so prej leta dolgo le sanjali," je povedala slovenska vplivnica in podjetnica, mamica ter športnica Jasna Žaler Culiberg, ki se je s svojo družino v Salvador preselila konec letošnjega junija. Za selitev v omenjeno državo so se odločili zaradi poslovnih razlogov moža, saj je ta prejel povabilo podjetja iz njegove branže, da pomaga pri širitvi poslovanja v ta del sveta. Njene družinske dogodivščine lahko spremljate na Instagram računu 2many4granny.

Kot je dejala, sta z možem pred odločitvijo za selitev načrtovala potovanje okoli sveta, a sta Salvador namerno izpustila, saj sta po prebranem menila, da je tam izjemno nevarno. Obenem je opozorila na dejstvo, da se Salvadorja še vedno drži ugled države, ki je polna umorov in nasilja, a vseeno je realna situacija drugačna. "Mož je državo sam prepotoval po dolgem in počez in njegova ocena je bila, da so razmere daleč od nevarnih. Prav tako je na poti srečal precej priseljencev iz različnih koncev sveta, ki tukaj različno dolga obdobja živijo z družinami in opravljajo delo kot zdomci," je pojasnila. Po lastnem raziskovanju, ki je vključevalo pogovore z nepremičninskimi agenti, kot tudi z ljudmi, ki v hišah opravljajo raznorazna dela, se je njen strah pred nevarnostjo in kriminalom začel razblinjati.

Salvador je dandanes neprepoznaven

Vseeno pa ji vprašanje varnosti vselej visi nad glavo, saj je dobrobit družine na prvem mestu. "Vedno vprašam kaj o varnosti. Vsi se strinjajo, da je bilo prej res nevarno. Še pred tremi leti. Danes pa Salvadorja sploh ne prepoznajo," je začela podjetnica. "Vsi pravijo, da so trepetali, ko so morali v službo, da so vsak dan slišali za kakšno žrtev, mnogi osebno poznajo osebo, ki je bila napadena, oropana ali celo umorjena. Pravijo, da v določene dele mesta preprosto nisi upal iti in ko je padla tema, so bili vsi doma, javnih druženj na prostem ni bilo, v avtu so bili zaklenjeni in mali podjetniki, obrtniki so bili navajeni, da so mesečno plačevali 'davek' za dovoljenje za delo nepridipravom."

Mnogi so morali tako brezplačno nuditi svoje izdelke ali storitve članom tolp, če tega niso storili, se jim ni pisalo nič dobrega, je še nadaljevala. Posledice so bile hude, mnogi obrtniki so bili primorani zapreti svoje delavnice in podjetja, saj je bilo preveč tvegano. "Zdaj vidiš obrtniška podjetja in zasebne firme na vsakem vogalu in tega strahu, pravijo, da nimajo več, saj jih vsaj tri leta ni obiskal nihče in če bi jih, pravijo, da bi si zdaj upali poklicati policijo in celo verjamejo, da bi jim policija zdaj pomagala, kar jim prej ni."

Razlike med Salvadorjem in Slovenijo so enormne

Omenila je še, da je življenje v Salvadorju precej drugačno od življenja v Sloveniji. Eno področje, kjer je opazila veliko razliko, so otroci, saj je mnenja, da so otroci v državah Latinske Amerike pomembnejši, bolj cenjeni ter opaženi. "Če bo otrok tukaj nekomu naključnemu pomahal na cesti, je precej verjetno, da se bo ta oseba ustavila, ga pobožala, z njim spregovorila nekaj besed ali iz torbe potegnila kak bombonček za otroka," je delila svoja opažanja. Odnos do otrok se ji tako zdi veliko manj pokroviteljski kakor pa v Sloveniji.

Obenem je še poudarila dejstvo, da so v Salvadorju otroci spoštljivejši do odraslega sveta, kot je to od njih pričakovano. "Nisem še opazila, da bi se kakšen otrok metal po tleh, zganjal histerijo ali vlekel mamo za rokav, češ, greva že, skakal v besedo ali izražal nezadovoljstvo zaradi čakanja in klepeta odraslih. Tudi na avtobusu in v dolgih čakalnih vrstah otroci zelo mirno in spoštljivo upoštevajo pravila, otroškega pretiranega hrupa in kričanja še nisem zasledila nikjer, niti v šoli, ko se igrajo na igrišču." V Salvadorju vlada drugačna kultura, je prepričana sogovornica, otroci imajo veliko pozornosti, pravic pri izražanju svojih potreb, veliko nežnosti, a vseeno dobro vedo, kdaj je čas za tišino.

Tudi odnos staršev je drugačen kot v Sloveniji, saj so ti po njenem mnenju manj napeti ter živčni. Stresa je nekoliko manj, tempo pa je počasnejši. En razlog za omenjeno umirjenost vidi Jasna Žaler Culiberg v hudih političnih pretresih, s katerimi so se soočali starši teh otrok. "To mi daje občutek, da ne glede na to, kako premožni so ali pa ne, bolj cenijo življenje, mir in otroke vzgajajo v skromnejšem duhu."

Manj zgodovine, a več narave

Salvador je izjemno razgibana država, ponaša se z morjem, odličnimi valovi za sufranje, kavnimi plantažami, kot tudi z več vulkani, kar pomeni, da imajo otroci in družine veliko možnosti za pohode ter izlete. Sogovornica sicer opaža, da je manj možnosti spoznavanja zgodovine v muzejih, saj teh ni veliko. A ta primanjkljaj država nadomesti s kopico parkov, botaničnih vrtov, slapov ter z igralnicami. "Kar pa se tiče otrok, sta ključni razliki, ki ju opažam, naslednji – otroke se vodi 'za roko povsod', tukaj ni možnosti, da otrok pred 15. letom sam obišče ali zapusti šolo, niti ne vidiš mladih najstnikov samih, kar je v Sloveniji običajno. To je zagotovo delno posledica nevarnosti države v preteklosti, delno pa je to del srednjeameriške kulture."

Za zaključek je dodala, da so njihovi občutki varnosti v državi izjemno pozitivni, saj v času bivanja niso naleteli niti na eno situacijo, v kateri bi se počutili ogroženo. "Najbolj fino se mi zdi, da so otroci res varni v šoli, saj je res dobro varovana. Vse poti in koraki otrok so bili vnaprej premišljeni, ko so šolo snovali in ima res pregledno infrastrukturo, tudi predsednikov otrok obiskuje našo šolo, kar dodatno dokazuje, da je šola varna in kakovostna," je še zaključila.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del