Dan bosih nog (za več stika z zemljo in številne druge zdravilne dobrobiti)

Da je nekaj na bosonogi hoji se je zavedal že slavni Arnold Rikli, zdravilec iz Švice.

V drugi polovici 19. stoletja je na Bledu zgradil tamkajšnje prvo naravno zdravilišče in odprl vrata sodobnemu turizmu. Riklijevi varovanci so med drugim morali vstajali pred sončnim vzhodom, popiti vrček studenčnice in bosonogi hoditi po jutranji rosi blejskih travnikov.

Bosonoga hoja izboljšuje telesno držo in spodbuja prekrvavitev v telesu. Z bosimi nogami ima človek neposreden stik z zemljo. Tak stik naj bi izničil statično napetost v telesu. Ob stiku z neravno podlago se v stopalu aktivira več mišic, kot če bi imeli obute čevlje. To pripomore h krepitvi nožnih vezi in stopalnih lokov. Izboljša se ravnotežje.

Z bosonogo hojo se preprečuje plosko stopalo ali platfus. Prav taka hoja je tudi ena od metod za zdravljenje te deformacije.

Bosonoga hoja se pod starševskim nadzorom priporoča tudi otrokom, ki bodo z njo pridobili boljšo telesno motoriko in manjše možnosti za bolečine v križu v kasnejših življenjskih obdobjih.

Bosonogost nima svojega mesta le v zdravju. Prisotna je v mnogih segmentih našega bivanja, v pesmi in kulturi. Nekateri športi se izvajajo z bosimi nogami, na primer plavanje, borilne veščine, odbojka na mivki in orientalski ples. Tu je še religiozni vidik bosih nog.

V Islamu in Hinduizmu verniki vstopajo v svete zgradbe bosonogi, saj mora biti vernik pred bogom čist od glave do pete. V nekaterih azijskih državah se v dom vstopi brez čevljev, še najbolje bosonog. Na Japonskem obstaja za to popolnoma logičen razlog: tam se tradicionalno obeduje na tleh, na posebnih talnih tatami podloga. Nekoč se je na tatamiju celo spalo. Skrajno neprimerno bi bilo, če bi se tam hodilo z umazanimi čevlji.

Na svetu je mnogo združenj in klubov, ki promovira bosonogo hojo. Tudi v Sloveniji imamo enega. Njegovi bosonogi člani so med drugim že osvojili vrh Triglava.

Bosonoge maratone se po svetu teče že dolgo.

Svetovni rekord v bosonogem polmaratonu pa je v letošnjem marcu podrl španec Karim El Hayani. Med koronskimi omejitvami je malo zaradi dolgočasja, malo zaradi zdravja začel z bosonogim tekom po mrzlem kanadskem Quebecku. Letošnjega marca je 21 kilometrov dolg polmaraton pretekel v 1:36:45 in se vpisal v Guinessovo knjigo rekordov.

Človeška noga je po vsem podplatu prepredena s točkami, ki so povezane z delovanjem določenega organa ali sistema v telesu.

Masiranje blazinice nožnega palca ugodno vpliva na možgane. Pritiskanje na blazinice ostalih nožnih prstov pa na sinuse. Na peti imamo predel, ki preprečuje oziroma lajša išias. Masažnih točk je na podplatu človeške noge 26.

Z malo treninga boste konec koncev bili videti veliko bolje, ko se boste med dopustom napotili v morje brez kopalnih čevljev in brez odvečnega kriljenja rok.