"Postal sem smrt, uničevalec svetov." Kaj se skriva v ozadju odmevnega citata iz filmske uspešnice Oppenheimer

Ko Cillian Murphy kot Robert Oppenheimer v filmu izreče zloglasne besede, nas spomni, da je prav ta verz iz svetih zapisov Bhagavad-gite v bistvu na nek način definiral Roberta Oppenheimerja, ameriškega teoretičnega fizika in direktorja laboratorija Los Alamos, kjer se je razvijal notorični raziskovalni projekt The Manhattan Project, v sklopu katerega so razvili in uporabili prva jedrska orožja. 

A čeprav te besede na prvi posluh vsekakor odzvanjajo nadvse smiselno, vsaj v kontekstu poznavanja vsega, kar je Robert Oppenheimer bil, kar je bilo njegovo delo in kako je postal sinonim izkoriščanja znanosti za vojne namene, je ozadje teh besed vseeno nekoliko bolj kompleksno.

Robert Oppenheimer jih v misli prikliče prav 16. julija leta 1945, ko je priča prvi testni eksploziji jedrske bombe. "Postal sem smrt, uničevalec svetov." A to je del tega, kar je na tisti usodni dan izrekel Oppenheimer. Veliko se je razkrilo 20 let po padcu atomskih bomb na Hirošimo in Nagasaki leta 1945, ko je Oppenheimer leta 1965 nastopil v dokumentarnem filmu za NBC News z naslovom Odločitev, da vržemo atomsko bombo (The Decision to Drop the Bomb). V dokumentarcu je povedal, kako je ta izjava zvenela v širšem kontekstu:

"Vedeli smo, da svet ne bo več nikoli takšen, kot je bil. Nekaj ljudi se je smejalo, nekaj ljudi je jokalo. Večina jih je bila tiho. Spomnil sem se na verz iz hindujskega zapisa Bhagavad-gite, kjer Višnu poskuša prepričati princa, da mora opraviti svoje naloge. Da bi nanj naredil velik vtis, se spremeni v bitje s številnimi rokami in reče: 'Postal sem smrt, uničevalec svetov.' Mislim, da smo si vsi to mislili, na takšen ali drugačen način."

Hinduizem ga je privlačil

Čeprav Oppenheimer nikoli ni bil religiozno predan hinduizmu, pa ga je ta vera vedno privlačila. 30 let je celo študiral sanskrt, klasični jezik indijske podceline in obenem klasični jezik hinduizma. V sanskrtu je napisana tudi 700 verzov dolga Bhagavad-gita, v kateri Šri Krišna, inkarnacija boga Višnuja, poučuje prijatelja, vojščaka in princa Ardžuno. V njej je Oppenheimer našel nešteto vzporednic s svetom, kakršnega je živel v času druge svetovne vojne. 

V zapisih Bhagavad-gite Ardžuna ne želi začeti vojne proti svojim rojakom, a Krišna vztraja, da se mora podati na to pot, ker je takšna njegova usoda – sveta naloga, dharma. Ko v nekem trenutku Aržuna prosi Krišno, da mu pokaže svojo pravo podobo, se ta spremeni v bitje z več rokami. Postane uničevalec svetov, Smrt, a v nadvse svojevrstnem kontekstu – in prav o tem je govoril Oppenheimer. 

Kaj je rekel – in kaj je v resnici mislil Oppenheimer

Robert Oppenheimer je torej resda izgovoril te besede, ni pa dejansko potrjeno, da jih je izrekel takoj po testu jedrskega orožja (testu, ki se je imenoval Trinity – Trojica), v trenutku, ko je postalo jasno, da orožje deluje in da je njegova uničevalna moč daleč preko vsega, kar je takrat poznala vojaška industrija. Na testu je bil prisoten tudi Robertov brat Frank Oppenheimer, ki se spominja, da je Robert po eksploziji v resnici rekel nekaj v slogu: "Očitno je delovalo." 

Je pa pomen besed vsekakor pronicljiv. Oppenheimer se je po testu zavedel, da je ustvaril izjemno orožje, ki lahko uniči svet. Zato je verz vsekakor na mestu. "Postal sem smrt, uničevalec svetov." Vendar pa je v hindujskem zapisu 'smrt' mišljena drugače, saj hinduizem verjame v krožno, nelinearno življenje, kjer je smrt zgolj iluzija, ker se nikoli ne rodimo in nikoli ne umremo. Kljub temu so mnogi zgodovinarji prepričani, da je Oppenheimer pri citiranju tega verza ob ustvarjanju jedrskega orožja verjetno mislil precej bolj dobesedno. 

Je pa zagotovo Oppenheimer v vsem tem konceptualiziral tudi širše razumevanje realnosti, prav takšno, kakršno ustvarja zgodba o Krišni in Aržuni, kjer se razkrije, da je Krišna tisti, ki bo odločil, kdo živi in kdo umre, Aržuna pa se na to ne sme ozirati. Zanj je pomembno le, da je popolnoma predan Krišni. Ta predanost, ta vera, bo rešila njegovo dušo in če kaj, je bil projekt Manhattan predvsem popolna predanost znanosti, da bo končala vojno - četudi na najbolj uničujoč način. Razumevanje tega sporočila vsekakor nudi dodatne interpretacije k analizi misli, ki so Oppenheimerja vodile po uspešnem testiranju jedrskega orožja.

Citat "Postal sem smrt, uničevalec svetov" se je tako v leksikon novejše zgodovine vsekakor zapisal prav ob bok Robertu Oppenheimerju in se še danes vselej povezuje z očetom jedrskega orožja. Slišali smo ga v filmu Day One leta 1989, na verz pa namigne tudi Sean Connery v vojni akciji Lov na Rdeči oktober (The Hunt for Red October, 1990). Vendarle je kontekst tako zelo smiseln, da tudi v filmu Oppenheimer nemudoma poustvari ta epski trenutek, ko se brutalna realnost preplete z antično modrostjo. 

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol