Še boljši Top Gun: pompozen oglas za vse, kar je Amerika

Ideja je bila, da bi Top Gun: Maverick, nadaljevanje kultnega filma osemdesetih, v kina poslali spomladi leta 2021, na 35. obletnico originala. Pandemija je imela drugačne načrte, projekt pa je bil preprosto preveč delikaten, da bi lahko karkoli prepustili naključju.

Zato se je premiera prestavljala in prestav­ljala, dokler ni padla dokončna odločitev – naj bo maj 2022 mesec, ko se po skoraj štirih desetletjih spet čudimo nizu pretkane simbolike v letalski akciji Top Gun. A zakaj je Top Gun pravzaprav tako pomemben film?

Zavrtimo čas nazaj, v leto 1986, ko je Tony Scott, sicer britanski režiser, ustvaril verjetno najboljšo reklamo za Ameriko.

Top Gun je zelo dobro razumel čas, v katerem je deloval. Povzemal je družbeno podstat takratne Amerike, ko je boleča lekcija Vietnama končno le zbledela, hladna vojna je izgubljala svoj zagon, kulturo je začel prevzemati novi val ustvarjalnosti, družba pa je cvetela na obljubah upanja, napredka in seksualne neobremenjenosti. Sredina osemdesetih je predstavljala nov vrh Amerike kot dežele sanj, slave in bogastva.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by The Late Late Show (@latelateshow)

In Top Gun je kot velik, pompozen, 110-minuten oglas za vse, kar je Amerika. Ljubite jo, kupite jo, obožujte jo.

Kdo je pravi sovražnik?

Zgodba Top Guna, če se je še spomnite, je strašansko enostavna. Tom Cruise je poročnik Pete Mitchell, bolj znan kot le Maverick, vročekrvni pilot ameriške vojne mornarice, ki se vede kot aroganten najstniški pobalin.

Z nizkimi preleti domače letalonosilke namensko nervira druge člane posadke, ne posluša ukazov, je nezanesljiv par (wingman), ki se pri hitrosti mach 2 odloči delati po svoje, čeprav je to verjetno najslabši trenutek za preblisk, da zate pravila ne veljajo.

Rešujeta ga njegov izjemni talent in dejstvo, da ima letenje zapisano v genih, kar mu s sopilotom in najboljšim prijateljem Goosom (igra ga Anthony Edwards) omogoči vstop v ultra elitno šolo za letenje Top Gun v Miramaru v Kaliforniji.

Tam se z Goosom pomerita v različnih manevrih proti drugim učencem, v naskoku za prestižno trofejo Top Gun, s katero postaneš nekakšen vojaški zvezdnik. Tisti, ki končajo na vrhu šolanja Top Gun, namreč predstavljajo odstotek najboljših ameriških pilotov.

V procesu lova na to izjemno trofejo pa Maverick postane simbol novodobnega zahodnega sveta, ki v bistvu zelo lucidno odmeva še danes. Kot mu v nekem trenutku reče njegov največji rival Iceman (igra ga Val Kilmer): "Maverick, problem ni tvoje letenje, problem je tvoje vedenje." Maverick pogum pogosto meša z neodgovornostjo, nespametno drvi v nevarnost, če nevarnosti ni, pa jo ustvari sam.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Tom Cruise (@tomcruise)

"Sovražnik je nevaren, ampak zdajle si ti slabši," mu še sikne Iceman. Sovjetski MiGi, ki naj bi predstavljali oprijemljiv, razločen in poznan obraz sovraga, tu zbledijo v ozadje in so relativno nepomembni. Maverick se mora soočiti s tistim pravim nasprotnikom – s samim seboj. Iceman, kot Maverickova glasna vest, je jasen: "Morda ti ni všeč, kdo leti s teboj, ampak na čigavi strani pravzaprav si?"

V to sta spretno primešana še ljubezenska zgodba, zgrajena kot romantika na delovnem mestu, ter Maverickovo soočanje s trpko dediščino, saj je sin pilota, ki je svoje življenje in ugled izgubil v meglici divje vojne. Ta kolaž podob na koncu tvori simbolično sliko Amerike v osemdesetih.

Odraža koncepte, kot so starši in otroci, uporništvo in zvestoba, individualizem in potrebe družbe, vse vpeto v junakovo pot do osebnostnega razvoja.

Od simbolike do spogledovanja

Top Gun je, precej nepričakovano sicer, postal eden najbolj epskih filmov osemdesetih. Morda se gleda kot sinonim Amerike, a se v njem lahko najdemo tudi mi, Slovenci. In Slovenija. Pot, ki smo jo prehodili, je resda krajša, a ima marsikatere vzporednice s podobami, ki jih ponuja Top Gun.

Maverick je mlad, a dovolj aroganten, da živi v prepričanju, da bo nekoč blesteče zavidanje vseh naokoli, hkrati pa se na vse pretege trudi pomiriti se s svojo dediščino. Tudi vas to spominja na kakšno državo, ki je želela postati druga Švica, a se nikakor ni znala pomiriti s svojo preteklostjo?

Ko pokukamo onstran subtilnega simbolizma, vpliv Top Guna še danes čutimo tudi pri popolnoma vsakdanjih pojavih.

Ko recimo pri spogledovanju govorimo o 'wingmanu', prijatelju, ki nam krije hrbet, ko se ranljivo izpostavimo lepemu dekletu. Pa pilotska sončna očala, 'aviatorji', ki so se zapisali kot esencialni modni kos vsake sezone. Tudi kakšen vzklik se nam je zabeležil v kolektivni spomin. 

Top Gun v drugo

O Top Gunu se danes pogovarjamo zato, ker je končno tu nadaljevanje. Top Gun: Maverick, zdaj v režiji Josepha Kosinskega, podaljšuje učno uro originala, vedoč, da se original v današnjem času gleda zelo drugače.

Primeži preteklosti, iz katerih se je Amerika osvobodila v osemdesetih, so morda skovali to pomembno filmsko propagando deželi, ki ne pozna drugega mesta, a v 21. stoletju robustni individualizem hitro označimo za toksičnega, Mavericka kot junaka pa problematičnega v vseh njegovih konotacijah.

*Avtor: Darjo Hrib. Celoten članek si preberite v aktualni številki revije Metropolitan.