Raiven in Nuška Drašček v glavni vlogi navdušujeta v odrski uprizoritvi Maria de Buenos Aires

Maria de Buenos Aires, ki jo je skladatelj označil za operito oziroma manjše glasbeno delo, je bila prvo skupno delo Piazzolle z urugvajsko-argentinskim pesnikom Horaciem Ferrerom. Zamišljena je bila za radio, prvič pa so jo izvedli leta 1968 v Buenos Airesu in jo nato razširili na odrsko postavitev.

Vlogo Marie sta prevzeli mezzosopranistki Nuška Drašček in Sara Briški Cirman, v popularni glasbi bolj znana pod umetniškim imenom Raiven. V plesnem delu med drugim nastopajo Ana Klašnja, Tjaša Kmetec, Lukas Zuschlag in Kenta Yamamoto.

Svojo priredbo je Renato Zanella označil za balet po operi, vendar je predstava po njegovih besedah več kot tango. Vsebuje elemente opere, baleta, koncerta, pri čemer si občinstvo lahko zamišlja karkoli, vendar ne tango. Ob postavljanju koreografije je razmišljal tudi o dotikih, odnosih in vezeh med ljudmi. Zgodba se sicer dotika dežele, sveta, življenja in smrti. Ker je potrebovala usmeritev, jo je za oder postavila režiserka Yulia Kristoforova.

Predstava vsebuje 17 skladb s prav toliko prizori, pri katerih so peti del besedila ohranili v španščini in govorjene dele prevedli v slovenščino. Libreto se po režiserkinih besedah dotika tudi religiozne tematike ter se spogleduje z Marijo Magdaleno in devico Marijo. Izhodišče ob razmišljanju ji je predstavljala usoda Marije Magdalene, ki je v krščanskem svetu do nedavnega veljala za grešnico.

Kot je režiserka povedala na nedavni predstavitvi, so zgodbo poskušali povedati na svoj način, lastno interpretacijo pa so gradili tudi skozi simbolne elemente in kostume, ki sta jih prispevali Alexandra Burgstaller in Anne Marie Legenstein. Scenografka je bila Vasilija Fišer.

Glasbeno predstavo vodi Marko Hatlak, ki v spremljevalnem komornem orkestru nastopi tudi kot harmonikar. V glasbi je prepoznal različne glasbene vplive, od Broadwaya prek newyorškega džeza do sodobnih efektov, s katerimi so poudarjene temačne plati tanga kot zvrsti, ki je nastala v revnejših predelih Buenos Airesa in v sebi združuje od revščine, bolečin, nasilja do smrti. "Vse to imamo tudi v predstavi," je povedal Zanella.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol