N. D. | 7. 8. 2023, 15:17
Veliki uspeh Slovenk na mednarodnem srečanju umetnikov Fecit
Tudi letos je Eugen Borkovsky, vodja mestne galerije Fonticus, gostoljubno posodil prostor, v katerem so se kresale kreativne ideje, navdihi, pogovori in druženja. Na stopnišču, ki vodi v galerijo, so se tik pred otvoritvijo razstave zadnji dan združili vsi udeleženci letošnjega Fecita. Vzdušje je bilo po njihovih besedah polno navdiha.
Grožnjan, idilično mestece zvokov in podob, je znova prekipevalo od umetniškega naboja. Že 5. leto zapored je namreč ponudilo domovanje mednarodnemu srečanju umetnikov Fecit.
Istrski dragulj je vnovič suvereno upravičil svoj sloves, da je promenada ustvarjalcev vseh vrst. In to, da je epicenter srečanja ponovno zasedla Galerija Fonticus nad mestno ložo, še zdaleč ni naključje. Idejni oče Fecita je namreč priznani založnik in direktor nemške založbe Klett za vzhodno Evropo in Baltik, ustanovitelj založbe Rokus in tisti, ki je v Slovenijo prinesel fascinantno pestrost zgodb National Geographic Slovenija.
Rok Kvaternik, tudi sam ljubitelj in zbiratelj umetnin, ga je leta 2018 zasnoval po ideji, da galerija postane nekonvencionalen skupinski atelje, nato pa znova razstavni prostor.
Idejni oče Fecita in kustos zaključne razstave, Rok Kvaternik. Ustanovitelj založbe Rokus je tudi sicer neprekosljiv svetovljan ter zbiratelj umetnin, ki je kolonijo v Grožnjan pripeljal zaradi sentimentalne vezi do le-tega.
Rezidenca, ki spodbuja mišljenja in prijateljstva
Lahko bi trdili, da je Fecit postal že tradicionalna rezidenca za umetnike iz držav nekdanje Jugoslavije. V dotičnih krogih iz edicije v edicijo potrjuje renome, da omogoča platformo najbolj pronicljivim umetniškim imenom današnjega časa.
Namen Fecita je med drugim graditi povezujoče vzdušje, zato je bilo tudi v letošnji koloniji mogoče začutiti medsebojni stik ustvarjalcev in preplet njihovih razmišljanj. In ne samo o slikarstvu in kiparstvu - med njimi so stekli tudi odkriti in globoki pogovori o življenju, stkala so se nova poznanstva in prijateljstva, ki so odskočna deska v mednarodne umetniške sfere.
Intimne zgodbe umetnikov so radovednim obiskovalcem na ogled še do sredine avgusta.
Zahvaljujoč svojemu pestremu programu, ki ni zgolj osredotočen na ustvarjanje v galeriji, udeleženci širijo svoja obzorja tudi zunaj nje.
Kvaternik pod okriljem Fecita organizira tudi izobraževalne izlete po istrskih kulinaričnih in zgodovinskih biserih, ki potešijo brbončice in negujejo umetniški duh.
Kje drugje kot v osrčju z bogato preteklostjo prepojene pokrajine bi se sicer rodilo toliko neprekosljivih del - nekateri umetniki so v Grožnjan prišli z belim platnom, spet drugi z delno dokončanimi deli in tako prepustili prostor vplivom prizorišča, kar je umetnine še izraziteje zaznamovalo. V prostorih grožnjanske mestne galerije so ustvarjali 10 dni in poskrbeli, da so luč sveta ugledala kakovostna dela, v katerih se prepletajo nadrealizem ter simbolika in interpretacija intime.
Grožnjansko mestno galerijo že od prvih postavljenih temeljev spremlja pestro udejstvovanje. Nekoč je bilo tam sodišče, kasneje celo zapor in skladišče žita.
Razsežen mednarodni portfelj udeležencev - tudi domačih
Korenine umetniškega programa, ki se ga je oprijel ljubkovalni vzdevek likovna kolonija, so se v petih letih bogato razvejale. Po lanskoletnem velikem uspehu je tokrat privabil še večje število umetnikov. Jubilejni 5. ediciji so svoje življenje vdahnili slikarke in slikarji ter kiparke in kiparji iz Črne gore, Srbije, Hrvaške, pa tudi iz Slovenije.
Dela so nastala izpod rok kar 21 umetnikov: Mirana Šabića, Ane Sladetić Šabić, Emanuele Lekić, Mislava Lešića, Radovana Kunića, Andrea Musa, Saša Marjanovića, Maje Obradović, Petarja Đurića, Jovane Tucović, Jelene Aranđelović, Danila Bojića, Draška Dragaša, Ratka Odalovića, Lidije Nikčević ter domačih mojstrov Kaje Urh, Jerneja Forbica, Andreja Brumena Čopa, Tejke Pezdirc, Boštjana Kavčiča in Roka Bogataja.
Nagrado, ki jo umetniki podelijo umetnikom za najboljše delo po njihovem mnenju, je prejela slovenska kiparka Tejka Pezdirc. Navdušila je s skulpturo iz makedonskega sivca z naslovom Nivo telesa.
Umetniki umetnikom
Vsakoletni nadgradnji navkljub pa Fecit ne odstopa od svoje tradicije. Niti tokrat. Galerija nad mestno ložo, katere temelji so bili postavljeni v 14. stoletju, se je zadnji dan kolonije prelevila v razstavno prizorišče. In ne samo to - umetniki so znova podelili nagrado kolegom umetnikom.
Udeleženci so izbrali najboljše umetniško delo, ki je postalo prejemnik častne nagrade, poimenovane po pokojnem udeležencu prve kolonije ter enem izmed soustanoviteljev Fecita, srbskem slikarju Milanu Tucoviću.
Še ena nagrada je odšla v roke domače umetnice - tretje mesto je po izboru umetnikov pripadalo akademski slikarki Kaji Urh za akril na platnu z naslovom Ringa roses XLVIII.
V trenutku, ko se je kreativni naboj umetnikov prelevil v stvarnost, je kolonija doživela čustven epilog. In ne samo to - letošnja edicija je poskrbela, da je v petih letih Fecita nastalo že častitljivih 84 del in tako premaknila mejnike ter postavila nova merila v krogu tovrstnih rezidenc.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
