Smrt in digitalizacija: bomo lahko kmalu kupovali robote, ki bodo replike preminulih bližnjih?

Se spomnite epizode serije Črno ogledalo (Black Mirror) z naslovom Takoj bom nazaj, v katerem protagonistka izgubi partnerja, s katerim sta se ravno nameravala vseliti skupaj, in ker se s tem ne more sprijazniti, začne z njim komunicirati prek napredne digitalne platforme, ki ljudem omogoča navidezen pogovor s preminulimi dragimi?

Kar se je leta 2013, ko je bila epizoda premierno predvajana, vseeno še zdelo kot obskurna distopija, zdaj, z velikim napredkom umetne inteligence, počasi postaja realnost. Da se zaradi digitalizacije spreminja naše razumevanje odnosa do umrlih, je za Delo nedavno potrdil tudi antropolog in folklorist dr. Tok Thompson, predavatelj z Univerze Južne Kalifornije, med drugim specialist za postčloveško folkloro, ki jo navdihujejo nove tehnologije.

Thompson je izpostavil umetno inteligenco Replika, ki oponaša preminulega in žalujočim na ta način omogoča neke vrste pogovor z mrtvimi. To očitno ni edina umetna inteligenca take vrste, saj hiter sprehod po Googlu odkrije tudi podobne chatbote z imenom You, Only Virtual, HereAfterAI in Project December.

"Na strežnik preprosto naložimo strani družbenih omrežij preminule osebe, naše spletne in telefonske klepete z njo in tekste, ki jih je napisala, umetna inteligenca pa na podlagi tega materiala poustvari to osebnost in nam na sporočila še naprej odgovarja, kot da bi odgovarjala ta oseba. Čeprav se morda zdi nenavadno, to že obstaja in ljudje to že uporabljajo. Predvidevam, da bo šlo v bližnji prihodnosti še korak dlje. Verjetno bo že kmalu mogoče kupiti po naročilu narejene robote, ki bodo replike naših preminulih bližnjih tudi po videzu, gibanju in govoru," je delovanje Replike Thompson razložil novinarju Dela.

Na podoben način naj bi delovali tudi chatboti, ki omogočajo pogovor z Jezusom oziroma umetna inteligenca, ki odgovarja v slogu Nove zaveze. Tovrstne tehnološke rešitve so bržkone korak naprej od holografov resničnih oseb, ki so jih vzpostavili denimo v ameriškem muzeju holokavsta.

"Na univerzi, kjer sem zaposlen, je muzej holokavsta, javnost so najbolj pritegnili ljudje, ki so holokavst preživeli. Obiskovalci so se z njimi lahko pogovarjali in o holokavstu izvedeli neposredno od preživelih. Seveda pa je bilo z leti vse težje najti še žive preživele. Muzej je zato namesto njih izdelal holografe. Obiskovalci muzeja se danes lahko pogovarjajo s holografskimi reprezentacijami preživelih, ki so verjetno že mrtvi. To so skoraj tehnološko ustvarjeni duhovi," je dejal Thompson.

V telesa si vgrajujejo čipe

Pogost motiv v seriji Črno ogledalo je tudi vgradnja tehnoloških čipov oziroma dodatkov v telo. V epizodi "Celotna zgodovina tebe" si posamezniki v možgane lahko vstavijo čipe, ki snemajo vse, kar vidijo, slišijo in naredijo – te posnetke si posneje, če želijo, lahko zavrtijo še enkrat. Vsaj to zaenkrat še ni mogoče, vendar pa, je še povedal Thompson, v ZDA že obstajajo zanimive skupine, ki si v telo vgrajujejo dodatke, kot so čipi.

"Nekateri si, denimo, v telo vstavijo oddajnike brezžičnega interneta, kar jim omogoča, da se kjerkoli priklopijo na splet. S protezami so nekoč le nadomeščali manjkajoči del telesa. Danes pa ga poskušajo izboljšati," je dejal.

"Zanimivi so tudi androidi za teleprisotnost, roboti, ki se namesto telesno ovirane osebe lahko udeležujejo družabnih dogodkov ali predavanj. Ko oseba doma govori v mikrofon, govori tudi android, ki jo nadomešča. Tako smo lahko na dveh mestih hkrati. Postavlja se vprašanje, kje je ta oseba v resnici. Je doma ali na predavanju? Razvoj tehnologije spodnaša celotno ontologijo jaza."