Alfa, sigma, beta ali omega moški: je v viralni psevdoznanosti na družbenih omrežjih sploh kaj resnice?

Trendi niso prav nič spodbudni: mladi moški po vsem svetu naj bi se obračali v desno, postajali bolj konservativni. Družbene spremembe jih skrbijo, občutek imajo, da izgubljajo nadzor, mede jih tudi feminizem, saj se ne zavedajo, da gre za gibanje, ki si v resnici želi izboljšavo sistema za oba spola.

Predvsem mlajše generacije moških tako na spletu postajajo lahke tarče za različne svetovalce, samooklicane terapevte, guruje, coache in še bi lahko naštevali, ki jim prodajajo nasvete za boljše življenje.

Pogost termin v teh pogovorih je, kako postati "alfa" moški ali kako razviti "sigma" mentaliteto. S pojmom "alfa moški" je rad operiral tudi vplivnež Andrew Tate, ki so mu leta 2022 zaradi kontroverznih, mizoginističnih stališč omejili dostop do družbenih omrežij.

Za kaj pravzaprav gre? V kontekstu, v kakršnem je pojem uporabljal Tate (alfa moški kot moški na vrhu družbene lestvice, premožen, močan, avtoritativen posameznik, ki je vodja in ki mu ženske ležijo pod nogami), ga je leta 2011, piše spletni portal The Modest Man, prvi uporabil desničarski aktivist Theodore Robert Beale, znan tudi kot Vox Day.  

Vox Day je identificiral pet skupin moških, od katerih naj bi imela vsaka specifične značilnosti. Kategorije so naslednje:

Alfa moški

Alfa moški so po Voxu najperspektivnejši segment moških. Gre za privlačne, šarmantne, uspešne, komunikativne, priljudne in premožne posameznike, ki zasedajo vodilne položaje in nimajo težav z ljubezenskimi odnosi. Skoraj vse ostale skupine moških jim zavidajo ali pa si želijo biti oni.

Stereotipen prikaz alfa moškega je mišičast, asertiven posameznik, ki se kopa v denarju, vozi drag avto in je ves čas obdan s supermodeli kot ravno Andrew Tate ali pa Dan Bilzerian.

Sigma moški

Tudi sigma moški je na vrhu hierarhije, tako kot alfa, le da je njegova bolj introvertirana različica, ki ne da toliko na javno priznanje.

Viralni napotki moškim, kako osvojiti "sigma mentaliteto", se večinoma vrtijo okoli vzdržljivosti, osredotočenosti na trening in "hustle", torej trdo delo z namenom velikega zaslužka. Da bi dosegli vse troje, so sigma moški nagnjeni k temu, da nekoliko zanemarijo socialne aktivnosti, tudi uspeh na ljubezenskem področju jim ne pomeni toliko kot alfam, čeprav so za ženski spol izjemno privlačni.

Ravno tako ne stremijo k vodstvenim položajem, ampak bolj k temu, da bi zgradili povsem neodvisen posel in ostali popolnoma svobodni, zunaj institucij.

Beta moški

Beta moški naj bi bili tako imenovane "copate". Po pisanju The Modest Man gre za asocialne, sramežljive introverte, pogosto zasvojene z igricami ali virtualnimi svetovi, ki imajo velike težave z navezovanjem stikov z ženskami.

So leni, neambiciozni, finančno nespretni in pogosto končajo na slabo plačanih pozicijah, denimo v restavracijah s hitro prehrano.

Delta moški

Delta moški so povprečni moški. Ne ubadajo se s kariero, radi imajo redno službo z osemurnim delovnikom in si ustvarijo družine s povprečnimi ženskami. Navadno ne stremijo zares k temu, da bi postali "alfe", so pa najbolj mobilna skupina na Voxovi lestvici, zato se lahko premaknejo tudi višje. 

Morda vas zanima tudi:

• Ali mlade ženske v Sloveniji še stremijo k enakopravnosti v razmerju?
• Zakaj so se nekatere ženske odločile, da se bodo povsem odpovedale stikom z moškimi?

Gama moški

Gama moški so lahko intelektualci, aktivisti, romantični ali z določeno ideologijo obsedeni moški, ki se ne znajdejo v sodobnem svetu, vendar si skrivaj želijo, da bi imeli moč in pozicijo vodij oziroma alfa moških.

Omega moški

Na samem dnu lestvice pa naj bi se nahajali omega moški, ki so družbeno popolnoma spregledani: opravljajo najslabše plačane službe ali služb sploh nimajo, ne skrbijo za svojo zunanjost, nimajo nobenih ciljev v življenju in zapravljajo čas z neproduktivnimi hobiji.

Nevarnosti takšnega posploševanja

Da populacije, ki obsega približno štiri milijarde ljudi, ni mogoče spraviti v šest precej stereotipiziranih skupin, je verjetno jasno.

A poleg tega, da je tovrstno posploševanje nevarno zato, ker se na družbenih omrežjih prav ta klasifikacija pogosto uporablja za prodajo sumljivih tečajev, predavanj, seans in ostalih (plačljivih!) vsebin mladim moškim ("izstopi iz množice, postani alfa/sigma!"), pravzaprav nima prav nikakršne realne osnove.

Izraz alfa se je namreč uveljavil v sedemdesetih, ko je L. David Mech, ki je preučeval vedenje volkov v tropih, zaključil, da je med njimi vedno eden, ki dominira nad vsemi ostalimi v skupini.

Toda v resnici ni šlo za "alfa volkove", ampak so bili tisti, ki so delovali kot alfe, le starši, ki so poučevali in nadzorovali svoje mladiče.

Kot je Mech svojo napako opazil in se zanjo opravičil, je bilo že prepozno: termin alfa se je prijel v splošnem diskurzu in se za moške na vrhu družbene lestvice pogosto uporabljal že pred pojavom Voxove hierarhije.