L. PA. | 4. 6. 2024, 07:00

Barista namesto natakarja, 'sandwich artist' namesto prodajalca hitre hrane ... kaj se skriva za vzponom bleščečih poklicnih nazivov?

Profimedia

Bleščeči poklicni nazivi, ki ne odražajo zares realnega dela, lahko povzročijo, da imajo kandidati o delovnih mestih napačno predstavo ali pa pričakujejo višjo plačo.

Pred časom je pozornost uporabnikov družbenih omrežij pritegnil oglas, objavljen na spletni strani enega od študentskih servisov. Slovenska izpostava ameriške franšize Subway, znane po pripravi sendvičev, je namreč iskala študente za pomoč v strežbi in pripravo hrane.

Toda opis dela ni bil, kot bi morda pričakovali, "prodajalec hitre hrane" ali "pomočnik v strežbi", temveč je bilo navedeno, da za občasno delo iščejo "sandwich artiste" (umetnike za sendviče).

Edini pogoj za zaposlitev "sandwich artista" je znanje oziroma razumevanje slovenskega jezika, vsem, ki bi jih to lepozveneče delo zanimalo, pa ponujajo tudi usposabljanje in učenje z interaktivnimi kvizi.

Barista namesto natakarja, 'sandwich artist' namesto prodajalca hitre hrane ... kaj se skriva za vzponom bleščečih poklicnih nazivov?
Metropolitan

To sicer ni pogruntavščina slovenske izpostave franšize: na uradni ameriški spletni strani najdemo grafiko razvoja karierne poti pri podjetju Subway. Vsi, ki bi jih delo v njihovih poslovalnicah zanimalo, začnejo kot "sandwich artisti", ki so zadolženi za "pripravljanje in strežbo odličnih Subway sendvičev, interakcijo z gosti in zagotavljanje izvrstne uporabniške izkušnje".

Sandwich artisti oziroma prodajalci sendvičev lahko napredujejo v "sandwich artiste PRO", ki so zadolženi tudi za uvajanje novih zaposlenih, sledijo pa asistent vodje, vodja poslovalnice, poslovni svetovalec in vodja več poslovalnic.

Barista namesto natakarja, 'sandwich artist' namesto prodajalca hitre hrane ... kaj se skriva za vzponom bleščečih poklicnih nazivov?
Subway.com/posnetek zaslona

Morda vas zanima tudi:

Prodajalec oblačil? Ne, modni svetovalec

"Sandwich artist" ni edini bleščeč naziv za poklic, ki v resnici ni tako zelo bleščeč – in verjetno tudi ne tako zelo dobro plačan. V oglasih za delo natakarja, ki jih v gostinstvu trenutno krvavo primanjkuje, se je že večkrat pojavila formulacija, da iščejo "baristo".

Barista je seveda nekaj drugega kot običajen natakar, je strokovnjak za pripravo kavnih napitkov, ki se navadno specializira tudi za tako imenovan "latte art", vendar je bilo iz tovrstnih oglasov razvidno, da pojem barista uporabljajo izmenično s pojmom natakar.

Verjetno z namenom, da bi v zahtevni poklic pritegnili več mladih, ki se jim bo zdelo bolj razburljivo, če se bodo lahko predstavili kot 'bariste'.

Delo prodajalca oblačil ali obutve se pogosto zapakira v "modni svetovalec/svetovalka", nekdo, ki naj bi skrbel za odnose z javnostmi, postane "upravljavec komunikacij", trafikant "poslovni partner trafike" pa še in še.

Kot piše BBC, lahko olepševanje nazivov, čeprav po eni strani zvišuje raven zadovoljstva z delovnim mestom in povečuje občutek pripadnosti podjetju, povzroči, da imajo zaposleni nato težave s hierarhijo v podjetju.

Lahko se zgodi tudi, da si za delo, ki v resnici obsega zgolj osnovne naloge, želijo višjo plačo. Profesionalni barista bi moral biti namreč v teoriji plačan nekoliko več kot 'klasičen' natakar, ravno tako bi morala 'modna svetovalka' imeti dodatna znanja, ki jih prodajalka oblačil običajno nima.

Tajnik ali vodja pisarne?

Da je zmeda še večja, pa obstajajo tudi novejši nazivi, ki so se uveljavili v zadnjem času in so 'nadgradnja' klasičnih poklicev, ki jih poznamo. Tako so na primer na portalu Jutarnji.hr že pred časom opozarjali, da je treba ločevati med pojmoma 'tajnik' in 'vodja pisarne' (office manager), ki ju nekateri enačijo oziroma se jim zdi, da je "vodja pisarne" le bleščeča preobleka za tajnika.

"Osnovna naloga tajnika oziroma tajnice je podpora vodji pisarne ter opravljanje osnovnih nalog receptorja: javljanje na telefon, urejanje sestankov, pisanje poročil, izpolnjevanje dokumentov v imenu vodje, odgovarjanje na e-maile in podobno.

Po drugi strani se od vodje pisarne pričakuje, da upravlja delovni proces celotne pisarne z namenom spodbuditi produktivnost celotne administracije. Imeti morajo imeti tudi nadzor nad vsemi projekti in o njih obveščati glavnega izvršnega direktorja in preostanek vodstva," navajajo.

Znatna razlika je tudi v plači: medtem ko je tajnik na Hrvaškem plačan okoli 800 evrov, je povprečna plača vodje pisarne okoli 1.500 evrov, lahko pa tudi preseže 2.000 evrov.