Zakaj so reči, ki jih kupimo v trgovinah, kar naenkrat slabše kakovosti?

Se tudi vam zdi, da ste lahko kos oblačila, gospodinjski aparat ali kaj tretjega, kar ste kupili pred desetimi leti, uporabljali res dolgo, preden se je uklonil zobu časa – danes pa se vam kdaj zgodi, da morate reč že po nekaj mesecih vreči stran?

Niste edini. Nedavno smo poročali o kupcu, ki so mu nove superge ob prvem dežju premočile, trgovec pa ni želel sprejeti reklamacije.

To pa ne velja le za oblačila in obutev, ampak tudi za gospodinjske aparate, tehnologijo, kose pohištva in podobno. Kaj se dogaja?

Kot navaja ameriško spletno mesto Vox, mora podjetje pri izdelavi kosa oblačila upoštevati tri dejavnike: funkcionalnost, videz in enostavna (ter hitra in poceni) izdelava. Načeloma naj bi bili vsi trije dejavniki enako pomembni, toda zdi se, da je težava v tem, da je v zadnjih letih "hitra, poceni in enostavna izdelava" izrinila vse preostalo.

Morda vas zanima tudi:

• Kako nakupujejo Slovenci in kakšne so nakupovalne navade prihodnosti?
• Triki, ki jih trgovci uporabljajo, da zapravite več

Pri oblačilih je vzrok sorazmerno preprost: že zdavnaj jih ne kupujemo več, ker jih potrebujemo (na primer, ker se je naša jakna obrabila in strgala), ampak ker jih hočemo. Za to je delno zaslužen Earnest Elmo Calkins in njegova teorija potrošniškega inženiringa: umetno ustvarjanje potrebe po nekem izdelku s pomočjo dizajna in oglaševanja.

Danes oblačila vse več in vse pogosteje kupujemo tudi prek spleta, kjer je izjemno enostavno z enim klikom naročiti skoraj celotno garderobo – vsakih nekaj mesecev. Da bi dohajala to izjemno povpraševanje in ostajala v trendu, morajo podjetja drastično spuščati kriterije kakovosti.

Po podatkih Voxa je od leta 2000 do 2014 povprečen kupec kupil za kar 60 % več oblačil, pri tem pa se je vsak kos obdržal polovico manj časa kot prej. 

Ljudje pa tudi niso pripravljeni plačati več za stvar, ki so jo pred desetimi leti dobili za na primer 30 evrov, čeprav so se cene dela dvignile.

Oblačila morajo zato ostati poceni, to pa pomeni, da podjetja zamenjujejo kakovostnejše materiale, kot sta bombaž in svila, za cenejše sintentične materiale. Prilagodijo lahko tudi šive, ki naenkrat niso več tako trpežni kot pred leti. Izdelek je tako lahko videti povsem enako, vendar je material v desetih letih postal mnogo slabši.

Pa tehnologija?

Kaj pa se dogaja s tehnološkimi produkti? Teh ljudje najprej niso zamenjevali zaradi kapric, ampak ker je imela nova generacija telefonov ali računalnikov vedno kakšno dodatno zmožnost.

Toda dosegli smo točko, ko nas nobena sprememba ne more več šokirati tako kot na primer prvi iPhone, saj smo večino napredka že dosegli.

Podjetja tako danes leto za letom vpeljujejo drobne spremembe in nas prepričujejo, da bo z njimi naša uporaba tehnologije povsem drugačna, čeprav to ni povsem res. Obenem pa tehnološke in gospodinjske izdelke, svari Vox, tudi namerno izdelujejo tako, da se nam popravilo skorajda ne izplača – bolj smiselno je kupiti novega, s čimer bomo naprej podpirali večno vrteče se kolo kapitalizma.

Včasih popravilo ni možno tudi zato, ker so, tako kot v modni industriji, zamenjali trpežne s slabšimi materiali, na primer kovino za plastiko.

Kaj torej storiti? Vsekakor je bolj kot kadarkoli prej pomembno, da raziščemo, kaj kupujemo, se izogibamo hitrim trendom in privlačnim marketinškim kampanjam, hkrati pa se tudi dodobra pozanimamo, kakšne pravice imamo kot potrošniki – do vračil, popravil, uveljavljanja garancije in podobno.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del