Predstavljamo 4 športnike, ki nas bodo zastopali na olimpijadi v Braziliji

Prva polovica maja bo za najboljše gluhe športnike prinesla največji dogodek, olimpijado gluhih. Letos to tekmovanje gosti Brazilija z mestom Caxias do Sul, Slovenija bo imela na igrah štiri predstavnike.

Olimpijada gluhih

Na tekmovanju v Caxiasu do Sulu bo med 1. in 14. majem nastopilo več kot 4500 športnic in športnikov iz sto držav. Skupno bodo podelili medalje v 209 disciplinah v 17 panogah.

Slovenski športniki, ki bodo nastopili

Slovenska odprava na igre se je predstavila v ponedeljek na sedežu Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Slovenske barve bodo branili atleti Iris Breganski, Leja Glojnarič in Tadej Enci ter teniški igralec Marino Kegl. Športnika že imata nekaj izkušenj s takšnih iger, za Kegla bodo to že tretje v karieri, za Encija druge, medtem ko slovenski tekmovalki doslej še nista nastopili na tako veliki prireditvi.

Leja Glojnarič

Najmočnejša disciplina Leje Glojnarič je skok v višino, tekmuje pa še v sedmeroboju in metu kopja, v teh disciplinah bo tudi nastopila v Braziliji.

Na svetovnem prvenstvu za gluhe na Poljskem je lani v metu kopja osvojila peto mesto. "Želim si v finale v skoku v višino in v metu kopja. Pri sedmeroboju pa bi rada izboljšala svoj osebni rekord," je pred igrami napovedala Glojnaričeva.

Iris Breganski

Iris Breganski bo na prvih igrah nastopila v sedmeroboju, skoku v višino in skoku v daljino. Ima že dve zlati medalji z mladinskega evropskega prvenstva leta 2018, najboljši članski izid pa je šesto mesto na dvoranskem evropskem prvenstvu leta 2019 v skoku v višino.

"Olimpijada gluhih je največje možno tekmovanje. Dobre priprave so za mano, verjamem, da bom zmogla," je pred odhodom dejala Iris Breganski.

Marino Kegl

Marino Kegl je kot najmlajši teniški igralec leta 2013 prvič nastopil na olimpijskih igrah gluhih v Sofiji, kjer je prišel do četrtfinala. Na zadnjih takšnih igrah v Samsunu leta 2017 pa je osvojil četrto mesto.

Novega uspeha se je razveselil leta 2021, ko je v Grčiji na evropskem prvenstvu osvojil bronasto medaljo. V Brazilijo odhaja kot tretji najboljši teniški igralec svetovne teniške lestvice gluhih.

Tadej Enci

Tadej Enci pa je najmočnejši v teku na 400 metrov, kjer pričakuje svoj najboljši izid tudi v Braziliji. Preizkusil se bo tudi v teku na 400 metrov z ovirami.

Leta 2016 je bil že dvoranski evropski prvak na 400 metrov, leta 2018 pa si je na dvoranskem prvenstvu Slovenije v Zagrebu v absolutni konkurenci slišečih športnikov priboril tretje mesto in s tem postal prvi gluhi atlet, ki je osvojil medaljo na članskem atletskem državnem prvenstvu Slovenije. Leta 2017 je debitiral na igrah gluhih, na 400 metrov je bil 12.

"Zelo se veselim svoje druge olimpijade, nekaj izkušenj že imam, želim jih dobro unovčiti. Začel bom v kvalifikacijah, temu sledi polfinale in finale, kjer želim do osebnega rekorda," je želje pred drugim nastopom razkril Enci.

Bo mladi ekipi uspelo osvojiti najsvetlejše medalje?

"Po dveh letih negotovosti le odhajajo naši gluhi športniki na največje športno tekmovanje. Čeprav imamo mlado ekipo, je to zasedba, ki bi lahko posegla po odličnih rezultatih. Atletika in tenis bosta tista športa, za katere bomo držali pesti. Prepričan sem, da se bodo iz Brazilije vrnili z odličnimi rezultati," je pred odhodom odprave v Brazilijo povedal Damijan Lazar, predsednik krovne zveze za šport invalidov - slovenskega paralimpijskega komiteja.

Kako smo se odrezali v preteklosti?

Kot je poudaril Anton Petrič, strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, so bili prav gluhi športniki med prvimi, ki so začeli na mednarodni sceni osvajati medalje za Slovenijo.

Že pred tem so v nekdanji skupni državi na olimpijadah zbrali šest medalj, v obdobju samostojnosti pa še 17. Prvi dobitnik medalje je bil leta 1953 alpski smučar Anton Kogovšek.

Najuspešnejši slovenski športnik med gluhimi pa je Samo Petrač, ki je na olimpijadi gluhih osvojil šest odličij, kot edini pa se lahko pohvali tako z medaljo na zimskih kot poletnih izvedbah.

Olimpijada gluhih

Začetki tekmovanja gluhih športnikov sicer segajo v leto 1924, ko je Pariz kot prvi gostil olimpijado gluhih. Avstrijski Seefeld pa je bil leta 1949 prvo prizorišče zimskih iger gluhih. Po letošnji poletni izvedbi bodo naslednje zimske igre gluhih leta 2023 v kanadskem Quebecu.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.