Vrhunci svetovnega prvenstva: poglejte si nove mejnike, ki so jih postavili športniki

Med več kot 1700 atleti iz 179 držav ter ekipe beguncev je uspešna slovenska ekipa izenačila številno petih finalnih uvrstitev s prvenstva leta 2007 v japonski Osaki, kjer pa so osvojili srebrno in bronasto odličje. Dve leti pozneje je v Berlinu edino zlato medaljo do tega SP osvojil Primož Kozmus.

"Za nami je za Slovenijo izjemno uspešno SP, ki bo šlo v zgodovino. Čeh je osvojil zlato kolajno z rekordom prvenstev, Tina Šutej je bila blizu zmagovalnega odra, Anita Horvat je nepričakovano nastopila v finalu. Med evropskimi državami smo bili ena najboljših reprezentanc, tudi v svetovnem merilu smo visoko, zato smo prejeli številne čestitke. Tu smo bili zelo prepoznavni," je po koncu prvenstva dejal predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar.

Zlata medalja, s katero se je domov vrnil metalec diska Kristjan Čeh. 

Back home yesterday. Thank you Eugene & goodbye! A special place for me. @WCHoregon22 #WorldAthleticsChamps pic.twitter.com/7rj2AEULiv

— Kristjan Čeh (@CehKristjan) July 23, 2022

V zadnjih letih je atletska zveza razširila podporo športnikom, saj jih je več kot 120 vključenih v sofinanciranje zveze. Dobnikar je napovedal še več vlaganja, tudi v štafete.

Polovica desetčlanske slovenske ekipe je nastopila v finalih. V Eugenu se je obenem največ držav doslej veselilo takih dosežkov svojih športnikov, 81 jih je bilo, pet več od doslej rekordne Dohe 2019.

Prve finaliste so imeli Liberija, Niger, Pakistan, Samoa, Filipini in Gvatemala. V katarski prestolnici je bilo pred tremi leti 26 držav z zlatimi medaljami, v Eugenu pa 29.

Na letošnjem prvenstvu, na katerem vnovič bi bilo Rusov in Belorusov, ni bilo pozitivnega dopinškega primera. Bilo pa je skupaj 58 pozitivnih testov novega koronavirusa, nobenega v slovenski vrsti.

Najvišji denarni sklad doslej

Po Edmontonu 2001 je tekmovanje drugič potekalo v Severni Ameriki, v Eugenu, ki ima le 177.000 prebivalcev. Prizorišče tekmovanj Hayward Field je s 30.000 sedeži najmanjše od leta 1983, ko so v Helsinkih prvič gostili SP v kraljici športov.

Poleg zelene barve univerze Oregon, v kampusu katere so bile nameščeni športniki in športnice, z maskoto race so bile najbolj zaželene barve zlata, srebrna in bronasta. Najboljši atleti na svetu so se veselili najvišjega nagradnega sklada doslej, ki je znašal 8.498.000 evrov.

Zmagovalci so prejeli po 70.000 evrov, za srebro in bron 35.000 oziroma 22.000 evrov, denarne nagrade pa so delili za uvrstitve do osmega mesta.

Trije svetovni rekorderji pa so prejeli dodatnih 100.000 evrov. Enega izmed njih je postavila domačinka Sydney McLaughlin v disciplini 400 m z ovirami s časom 50,68.

Prevlado na 100 m z ovirami pa je prikazala Nigerijska Tobi Amusan, ki je svetovni rekord postavila s časom 12,12. 

Tretji svetovni rekord je uspel Švedu Armandu Duplantisu, ki je v disciplini skok s palico preskočil 6 metrov in 21 centimetrov. 

No, rekord svetovnih prvenstev pa je uspel tudi našemu Kristjanu Čehu, katerega disk je po metu pristal pri 71 metrih in 13 centimetrih. 

Naslednja priložnost za izboljšave že prihodnje leto

Že naslednje leto bo v Budimpešti, kjer bo novi nacionalni atletski stadion sprejel 40.000 gledalcev, potekalo novo svetovno prvenstvo.

Svetovna atletika je v Eugenu za olimpijske igre v Parizu leta 2024 sprejela še eno novost, sistem repasaža za teke med 200 do 1500 m, tudi za ovire. V tekih na 100 m so že pred časom uvedli predtekmovanje.

To pomeni, da bodo imeli tisti, ki se v prvem krogu ne bodo uvrstili v polfinale, še eno možnost. Predsednik svetovne atletike Sebastian Coe je dejal, da bodo tako imeli številni na OI vsaj dva nastopa. Repasaža na dolgih progah ne bo zaradi potrebne regeneracije med nastopi.