Uredništvo | 22. 3. 2024, 09:05
Uspešna slovenska podjetnica o tem, kako se je po zaprtju podjetja spet našla: "Delo je velik del življenja, ne sme pa biti vse"
Nekoč je bila poznana predvsem po svojih estetskih slaščicah, a je po zaprtju podjetja povsem spremenila način življenja ...
Novica, da vrata zapira priljubljena trgovinica s slaščicami Emazing Cake Shop, je lansko poletje presenetila številne.
Ema Koselj, gonilna sila trgovinice, je tedaj na družbenih omrežjih sporočila, da jim razmere na trgu že več let ne prizanašajo, a so prišli do točke, ko je poslovanje postalo nevzdržno, situacija pa ni več obvladljiva.
Stroški so se namreč zvišali za 350 odstotkov – od najemnine, prispevkov, davkov, sestavin, materialov, dostav in tako dalje –, če bi želeli pokriti vse, pa bi jim preostalo le to, da nehumano zvišajo cene izdelkov.
"Toda s tem ne bi ničesar rešili. Vsi vemo, da nihče ne bo plačal 15 evrov za kos torte," je dejala Ema Koselj, ki je priznala, da je obdobje zapiranja zanjo in za vse vpletene srce parajoče, saj je v podjetje vložila vse, kar je imela, in še veliko več. "Vem, da sem naredila absolutno vse, kar je bilo v moji moči, da bi naše sanje preživele, ampak zato ni nič lažje. Konec je neizbežen," je še povedala.
Morda vas zanima tudi:
Ema Koselj ima danes 33 let, v znamko Emazing Cake Shop, ki je zrasla iz njene strasti do peke unikatnih tort, pa je šlo sedem let njenega dela in truda.
To pomeni, da je bila ob zagonu podjetja še v dvajsetih in ob nedavnem gostovanju v podkastu Underdog pri Juretu Laharnarju je priznala, da jo je tako dolgo definiralo podjetje in dejstvo, da je obraz svoje znamke, da šele zdaj odkriva pravo sebe.
Med drugim se je po zaključku poslovne poti z Emazing Cake Shop z avtodomom podala na samostojno potovanje po Irski s sinom, kar je predstavljalo povsem novo poglavje v njenem življenju.
View this post on Instagram
"Vedela sem, da sem nekdo, ki dobro peče torte, ampak kdo pa sem zares ... ne vem, pojma nimam. In šele zdaj, ko je te zgodbe nekako konec, odkrivam sebe in ugotavljam, kaj mi je všeč. Zato ne znam prav veliko povedati o tem, kdo sem bila prej in ali sem to res rada delala, vem pa, da imam zdaj končno boljšo definicijo sebe."
Ukvarjanje s samim sabo je po njenih besedah tudi to, da si upaš vzeti čas zase, da znaš sedeti sam s sabo dve uri, ker se med delom, opravki hektičnega vsakdanjika in pritiskih digitalne sfere hitro izgubimo. "Delo je velik del življenja, ne sme pa biti vse," je prepričana.
Panični napadi, stiska ...
V zadnji fazi podjetja, je priznala Ema Koselj, je večinoma samo še delegirala opravila, skrbela za finance in za birokracijo nasploh. Izgubila je delovno vnemo in željo po nadgrajevanju.
"Mislila sem si, tega res ne morem početi 30 let, to me ne izpolnjuje. Nisem sploh več delala tistega, kar rada delam. Ker res potrebujem tisto iskrico, brez tega je dolgčas in me ne žene naprej."
Potem je napočil dan, ko se je dokončno odločila, da bo zaprla. "Odločila sem se na podlagi tega, da sem vsak dan samo gledala številke. Ko enkrat pride kriza, sploh teh zadnjih nekaj let, ko se je trg spremenil zaradi korone in inflacije, res stalno gledaš številke. In vse bolj panična sem bila, ker smo prestrukturirali, naredili vse, kar smo lahko, pa je bilo čedalje huje."
Zaprtje je tako postajalo vse bolj realna možnost, vendar je ob tem čutila izjemno težko odgovornost tako do podjetja, ki ga je postavila na noge, kot do vseh, ki so bili pri njej zaposleni.
"Dober mesec dni sem zbirala pogum. Panični napadi, stiska ... ker mi je bilo jasno, kako bom to skomunicirala z zaposlenimi in kako bo videti moje življenje v času, ko se bo vse zaključevalo. Edina neznanka je bila javnost. Tukaj me je pa res žalostilo, nisem se mogla pomiriti z mislijo, da se bodo zdaj tisti glasovi, ki so govorili, da mi itak ne bo uspelo in kaj sem si mislila, da sem šla v to, zgrnili name."
Brezpogojna podpora, ki ji je pomagala preživeti
A zgodilo jo je povsem nasprotno in odziv javnosti jo je povsem sezul. "Česa takega še nisem doživela," je bila iskrena.
"Samo pozitivni, spodbudni komentarji: Ej, Ema, imaš to, podpirali te bomo ... in v tistem trenutku sem postala vsemogočna. Sploh ne vem, kaj se je v meni takrat premaknilo, ampak naenkrat nisem bila žalostna in potrta, da se moja zgodba zaključuje, ampak vesela.
Videla sem namreč, kakšen vpliv je imel moj Emazing na ljudi in koliko podpore sem imela v vsem, kar sem delala. Nisem povsem prepričana, da bi to obdobje preživela brez te podpore," je vsa ganjena povedala.
