Kdor se ogreva na drva, dobro ve, da ni pomembno le, koliko jih naložimo v peč, ampak tudi, katero vrsto izberemo – preprosta domača primerjava pa je pokazala zanimivo razliko.
Bukev ali gaber? To je vprašanje, ki se med ljudmi, ki se ogrevajo na drva, pojavi skoraj vsako jesen. Obe vrsti veljata za kakovostna drva za kurjavo, vendar se pri gorenju ne obnašata povsem enako. Razlika se lahko pokaže predvsem pri hitrosti izgorevanja, ohranjanju žerjavice in posledično tudi pri porabi, poroča portal Podravski.hr. Prav to je želel preveriti moški, ki je opravil preprost domači preizkus. En teden je hišo ogreval z bukovimi drvmi, naslednjih sedem dni pa z gabrovimi. Rezultat ga je presenetil.
Poskušal je zagotoviti čim bolj podobne pogoje
Da bi bila primerjava čim bolj smiselna, je uporabljal približno enako suha drva in polena podobne velikosti. Tudi temperaturo v hiši je skušal vzdrževati na približno enaki ravni. Seveda takšen domači poskus ne more biti povsem natančen. Na porabo drv vplivajo zunanja temperatura, veter, izolacija hiše, kakovost peči, način kurjenja in še številni drugi dejavniki. Kljub temu je bila razlika dovolj očitna, da jo je opazil.
Gaber je gorel počasneje
Pri gabru je ugotovil, da ga porabi nekoliko manj. Gorel je počasneje, še posebej opazna pa je bila žerjavica, ki je ostala vroča dlje časa. Zato novih polen ni bilo treba tako pogosto nalagati na ogenj. Tak rezultat ni posebej nenavaden. Gaber sodi med zelo goste vrste lesa, zato je lahko v enaki prostornini drv več lesne mase kot pri nekoliko manj gostem lesu. To pa nikakor ne pomeni, da bomo gabra porabili polovico manj kot bukve. Razlika med tema dvema vrstama ni tako velika, saj tudi bukev velja za gosto in kakovostno kurjavo.
Tudi bukev ima pomembne prednosti
Med tednom kurjenja z bukvijo so se pokazale tudi njene dobre lastnosti. Dobro posušena bukova drva se razmeroma preprosto vžgejo, lepo gorijo in zagotavljajo stabilen ogenj. Zato so zelo praktična za vsakodnevno ogrevanje. Gaber pa je v tej primerjavi pridobil nekaj prednosti predvsem zaradi počasnejšega izgorevanja in daljšega ohranjanja žerjavice. Končna poraba je bila zato pri gabru nekoliko manjša, vendar razlika ni bila tako velika, da bi lahko govorili o dramatičnem prihranku.
Še pomembnejše od vrste lesa je lahko nekaj drugega
Primerjava pa je opozorila še na eno stvar, na katero pri nakupu drv včasih pozabimo: vlažnost. Drva za učinkovito kurjenje morajo biti dobro posušena. Praviloma naj bi vsebovala manj kot približno 20 odstotkov vlage. Če v peč naložimo vlažna drva, se del energije porabi za segrevanje in izhlapevanje vode, namesto da bi ogreval prostor. Mokra drva poleg tega slabše gorijo, lahko povzročajo več dima ter prispevajo k nastajanju oblog v dimniku in kurilni napravi. Zato je lahko dobro posušena bukev v praksi precej boljša izbira kot gaber, ki še ni dovolj suh.
Preberite še:
- Navada, ki uničuje srce, povzroča demenco in prinaša prezgodnjo smrt
- Kateri način ogrevanja je v Sloveniji najcenejši? (Preverili smo, kaj se najbolj splača)
- K boljšemu zraku lahko prispevate tudi vi: šest stvari, ki nikakor ne sodijo v vaše kurilne naprave
Bukev ali gaber – kaj se je torej bolje odrezalo?
V tej domači primerjavi je imel gaber manjšo prednost. Porabljal se je počasneje, žerjavico je ohranjal dlje in zato ga je bilo treba nekoliko redkeje dodajati. A rezultat ne pomeni, da je gaber vedno boljša izbira. Veliko je odvisno od kakovosti in suhosti drv, vrste peči, načina kurjenja in zunanjih temperatur.
Kdor pričakuje, da bo zgolj z zamenjavo bukve za gaber porabo drv prepolovil, bo najverjetneje razočaran. Pri dobrih drveh je pogosto pomembneje, kako suha so, kot pa samo to, katera vrsta lesa je napisana na računu.
