Modrost starega gorskega reševalca ali ko se izgubimo na planinski poti - 1. del

Doma so mi strokovno pojasnili, da mi enkrat na leto pripada morje. Pa smo šli za nekaj dni. Medtem ko se otroci veselo namakajo v vodi in občasno prepirajo, kdo bo glavni kapetan na supu, sam sedim v senci z Biblosom v roki in se zgubljam v svetu knjig. Jaz. Tina. in Dolg sprehod do zaliva Johna Muira je moj izbor.

Občasno mi uide pogled na napol gola telesa, ki kot nasedli kiti poležavajo na poletni pripeki. Čudim se, kako zmorejo in da je kljub vsem opozorilom človeška vrsta še vedno pripravljena tvegati ožgano kožo in z njo kožnega raka. 

In verjetno je pripeka kriva, da se spomnim ene svojih neumnosti, ko sem se kot trinajstletnik potepal po Peci. Bilo je konec zime. Na vrhu sem mlel suho žemljo s pariško in se nastavljal pomladanskemu soncu. Oči so se sladko zaprle. Bilo je mirno in spokojno.

Prebudil me je čuden mraz v nosu. Okrog mene megla, da bi jo lahko rezal, in rahlo je naletaval sneg. Prav hitro zmečem stvari v nahrbtnik in začnem sestopati. Opazim, da je okrog mene polno stezic. Katera je prava? Strah me je. Skušam se umiriti.

Spomnim se nasveta starega gorskega reševalca Malija, ki mi je nekoč pripovedoval, da če je na Peci megla, se drži grebena, pojdi do smerne table, ki kaže proti vrhu in se pri njej obrni za 90 stopinj na desno. Sestopaj in ponavadi nekje po 100 višinskih metrih je praviloma megla manj gosta in omogoča, da lahko slediš markacijam.

Ne vem, ali od mraza ali strahu sem se dve uri kasneje tresel pri koči in srebal čaj z  napolitankami Jadro. Verjetno je bil strah, ampak tega ne bom priznal. Izšlo se je, predvsem, ker me je vodila modrost starega reševalca.

Peca velja za lažje dostopno goro, pa vendar zna presenetiti. Koroški gorski reševalci imajo na njej vsako leto resne iskalne intervencije, saj se zelo rada skrije v gosto meglo. Morda pa takrat iz votline pride pogledat kralj Matjaž ali se je človek že kaj poboljšal in je čas, da odide v svet. 

… in ker niti kralj Matjaž in Matjaž tistega daljnega leta ´93 nista imela pametnega telefona in aplikacij za navigacijo, s katerimi bi si lahko pomagala, si poglejmo preprost način določanja strani neba s pomočjo sonca in orientiranja planinskega zemljevida s pomočjo kompasa, ki je osnovna veščina v nahrbtniku znanja vsakega planinca.

Sonce vzhaja (zjutraj) na vzhodni strani neba, zahaja (zvečer) na zahodni. Okoli poldneva (ob 12. uri), ko je najvišje na obzorju, je na jugu. Takrat sence padajo proti severu. Ni pa takšno orientiranje natančno in nam služi le za grobo orientacijo, saj sonce ne vzhaja in zahaja vsak dan na isti točki in še manj točno na vzhodu in zahodu.

Po zimskem času je sonce najvišje na nebu ob 12. uri (poletni čas ob 13. uri). Če se takrat obrnemo proti soncu (ko je ta najvišje na nebu), smo obrnjeni proti jugu.  

Orientiranje planinskega zemljevida

Pravilno orientiran zemljevid nam pomaga, da si lažje predstavljamo, v kateri smeri so objekti, ki so narisani na zemljevidu in obratno. Pomeni, da sever v naravi poravnamo s severom na zemljevidu. Na karti je sever vedno zgoraj, vzhod pa desno.

Orientiranje zemljevida s kompasom

S kompasom orientiramo zemljevid tako, da kompas postavimo ob vzhodni (desni) ali zahodni (levi) rob zemljevida, nato pa zemljevid s kompasom vred vrtimo okrog vertikalne osi, dokler magnetna igla kompasa in rob karte nista vzporedna.

Pazimo, da ne zamenjamo severa in juga. Na večini kompasov je del magnetne igle, ki kaže na sever, obarvan z rdečo barvo.

Kompas je naprava, ki s pomočjo magnetne igle natančno pokaže sever. Določanje drugih strani neba je potem otročje lahko.

Zakaj magnetna igla kaže proti severu?

Zemlja je kakor velikanski magnet z magnetnima tečajema nedaleč od severnega in južnega zemljepisnega tečaja. Kompasova igla je namagnetena, zato se vrti, dokler en njen konec ne kaže proti severu, drugi pa proti jugu.

Pomembno: Pazite, kam postavite kompas, da ni pod njim ali v njegovi bližini kovinskih predmetov (ogrodje pod mizo, mobilni telefon ...), saj bo v tem primeru kazal napačno.

Naslednjič pa si pogledamo, kako se lahko znajdemo v megli in določimo sever s pomočjo zvezd.

Ste vedeli, da so pri nas čebelnjaki večinoma obrnjeni na jug in da so severna pobočja gora v večini bolj strma in manj porasla?

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere