Kako lahko ta vsakdanji pripomoček kar sedem let pred diagnozo odkrije Parkinsovono bolezen

V teh dneh se je končala dolgoletna študija, v kateri so analizirali podatke, zbrane v pametnih urah, ki jih je v letih 2013 do 2016 sedem dni nosilo 103.712 prostovoljcev. Eden od ključnih podatkov, ki so ga v študiji izpostavili, je bila hitrost gibanja. 

Umetna inteligenca je potem prek tega podatka zelo natančno predvidela, pri kom bi se lahko pozneje v življenju razvila Parkinsonova bolezen. Strokovnjaki so prepričani, da je to lahko novo orodje za prepoznavanje Parkinsonove bolezni v zelo zgodnjih fazah, precej bolj zgodnjih, kot to omogočajo obstoječe metode.

Parkinsonova bolezen namreč vpliva na možganske celice in povzroča motorične simptome, na primer tresavico, rigidnost ali upočasnjeno premikanje. Prav te spremembe v našem gibanju, že minimalne, pa bi lahko prek pametne ure znala prepoznati prav umetna inteligenca.

Kot so povedali na inštitutu za nevroznanost in duševne bolezni NMHII v Veliki Britaniji, trenutne metode prepoznavanja Parkinsonove bolezni učinkujejo v trenutku, ko pacient že kaže simptome, kar pomeni, da so določene možganske celice že prizadete in s tem izgubljene. 

Umetna inteligenca in pametne ure seveda ne bi povsem nadomestile že znane metode za diagnozo, lahko pa se jih bo uporabljalo kot pripomoček, ki bi novim načinom zdravljenja omogočil boj z boleznijo, preden ta preveč poškoduje možgane. 

Vir: Dementia Researcher

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol