Alenka Klun | 20. 12. 2019, 11:27

Odnas, Fuga, Nimaš izbire: Slovenska ulična moda za Instagram generacijo

Eva Leber

V iskanju odgovora na vprašanje, ali slovenska ulična moda sploh obstaja in kakšna je, smo obiskali predbožični sejem kreativnega tekstila Kraftwear, ki se je v začetku decembra odvil v ljubljanskem klubu Božidar.

Med raznoliko ponudbo stojnic, na kateri so mladi ustvarjalci - Existential Emoji, Fofthel, Fuga, Kiss The Future, Lena, Look Back and Laugh, LYC, Nimaš Izbire, Pirate Piška, Sari Valenci, Trashgang in Urška Alič - ob prijetnem druženju in glasbi prodajali svoje šale, torbe, puloverje, majice, nogavice, pa tudi knjižne izdaje in še kaj, smo našli zanimive sogovornike, predstavnike treh sodelujočih znamk.

Odnas z Air-Drop funkcijo v omarah mladih

Zgodba Odnas se je začela pred kakšnim letom, sprva je bilo le ime, "ki še ni vedelo, kam bi spadalo", in je predstavljalo prvo slovensko revijo o streetwear kulturi in modi v Sloveniji, pojasnjujeta Štefan Kaudik in Eva Leber, ustvarjalni tandem znamke: "Ozadje imena je v bistvu sam pomen besede. Ker ta znamka predstavlja streetwear kulturo, ki je naša, sami jo krojimo, se pravi je 'od nas'. Navdih smo črpali tudi iz ameriškega oldschool branda FUBU (from us by us), ki še vedno sicer obstaja, vendar je svoj vrhunec doživel v zgodnjih 2000."

Vzporedno z omenjeno publikacijo so se razvijala tudi merch oblačila, na katere sta se bolj resno osredotočila po izdaji revije in tako je 1. novembra 2019 izšla prva kolekcija, imenovana Air-Drop. "Rdeča nit aktualne kolekcije so pastelne in umirjene barve, ki med seboj lepo komunicirajo, sam dizajn pa je publiki že znan, saj je bil uporabljen na zadnji platnici revije ter na promocijskih nalepkah. Gre za koncept Air-Drop funkcije, ki jo imajo Apple izdelki (deluje tako kot Bluetooth), in skozi dizajn sporočava, da želiva z ljudmi deliti oblačila ("Odnas would like to share clothes"). Sam Air-Drop je nekaj, s čimer se mladi vsakodnevno srečujemo, zato je v samem dizajnu tudi neka 'fora', s katero se lahko poistovetimo," pojasnjujeta.

"Tisti, ki nosijo najina oblačila, so zaenkrat mladi, ki se radi izražajo na drugačne načine, ki malo zanemarjajo hitro modo in podpirajo lokalne oblikovalce," povesta o svoji ciljni javnosti, ki jo dosegata predvsem prek družbenih omrežij, največ Instagrama, saj prek te mreže prodata več kot 80 odstotkov izdelkov. "Najina Instagram zgodba se je sicer začela bolj spontano, s novo kolekcijo pa sva začela delati bolj premišljene objave, tako da ima vse skupaj rdečo nit in je videti urejeno."

Kaj pa slovenska "ulična moda", ali sploh obstaja? "Obstaja, obstaja, vsaj v reviji Odnas tako kaže! Je pa v nastajanju že druga številka, tako da tem še ni zmanjkalo. Slovenska ulična moda je zelo specifična in se hitro spreminja - enako kot ulična moda drugod po svetu. Seveda na slovenskem ozemlju manjka še veliko znanja o tem, kaj ulična moda je, mogoče pa manjka samo malo večje zanimanje za to, saj je sama ulična moda sestavljena iz toliko različnih manjših subkultur, da se veliko ljudi potem ne identificira pod krovno oznako. "

Fuga: prepoznavna estetika nepričakovanih kombinacij

"Preprosto je Fuga ime za vse, kar ustvarjava kot dve kreativni posameznici in tako se je vse začelo; med študijem modnega oblikovanja na Naravoslovnotehniški fakulteti - ko sva se vse bolj pogosto znašli v istih prostorih, projektih, dogodkih, s podobnimi idejami in oblikovalskimi vizijami. Počasi sva začeli ustvarjati, kar bi sami z veseljem nosili in so kmalu začeli nositi najini prijatelji. Estetika projekta se je hitro prijela v malo širšem krogu, beseda Fuga je postala prepoznavna na način, da so jo mnogi začeli povezovati s to določeno estetiko, kolažem najinega življenskega stila in znanja," povesta Valerija Intihar in Lara Žagar.

Kaj pravzaprav predstavlja ime Fuga? "Zgodilo se je v trenutku, ko je ena od naju izgovorila to besedo in se nama je zdela zanimiva tako slišana kot izgovorjena. Besedo, ki si jo zapomniš in s katero se da tudi grafično eksperimentirati. Že od začetka jo upodabljava na materialih v različnih oblikah, kontekstih in nama ljubih tehnikah – predvsem (sito)tisku in vezenini, na svetlečih in trashy in teksturiranih ali tehničnih vodoodpornih tkaninah."

"Najine kolekcije vedno gradiva na kosih garderobe, ki se nama zdijo ključna osnova, ikonični, brezčasni kosi. Kombinacije, ki nastanejo, so najina ideja majice, puloverja in torbice za osnovne stvari, ki jih potrebuješ v življenju, ko si ves čas v pogonu – torbice za okrog pasu, tako imenovane 'pederuše'. V zadnji kolekciji sva ta stalni nabor razširili z v celoti potiskano jakno in bolj eksperimentalnimi puliji," povesta o značilnostih svoje znamke, za katero želita, da bi jo nosili "prav vsi, ne glede na starost in spol".

"Sva pa najbolj poznani med mlajšimi, zaradi najine prisotnosti na Instagramu in pop up dogodkih, ki se jih v glavnem udeležujejo mladi," nam že vnaprej potrdita domnevo, da sta prepoznavnost zgradili prav na tej spletni platformi, in nadaljujeta: "Svojo idejo sva razširili predvsem z nošenjem lastnih kosov kot delom vsakdanjih 'outfitov' in dokumentiranjem momentov in prebliskov na Instagramu, to je del najinega življenja, ki je prišel zelo naravno. Radi imava fotografijo in radi jo deliva. Instagram to omogoča, zato je super. Najina rdeča nit bo vedno določen Fuga moment, zato nisva preveč strateški, ampak precej spontani."

"Ulična moda se nama zdi zelo širok pojem, ki se ves čas spreminja in je vedno prisotna v neki obliki, tudi pri nas. To so oblačila, ki se nosijo na ulici. Opažava pa, da mladi čedalje bolj pogosto dodajajo kose lokalnih oblikovalcev svojim garderobam in upava, da bo to postala še bolj močna praksa," zaključita svoje razmišljanje o razvijajočem se slovenskem urbanem modnem prizorišču.

Nimaš izbire, izbira ljubljanskih alternativcev

Ideja o ustvarjalnem kolektivu je bila že kar nekaj časa prisotna med prijatelji, prva serija oblek pod imenom Nimaš Izbire pa je izšla pomladi 2018. Njihovo ime se lahko razlaga na več načinov, pove naš sogovornik Gabriele Steffe, a poglavitna ideja je bila s sarkazmom ustvariti distanco od prevladujočih trendov in izzvati razmislek o tem, koliko izbire imamo v resnici v vsakdanjem življenju. "V večini primerov pa je naše ime uporabljeno v šali, ko kupci razmišljajo o nakupu kakega od artiklov," doda v hudomušnem tonu.

"Trenutno se bližamo zaključku tretje kolekcije, ki temelji na ezoterični študiji slovanske kulturne dediščine. Izbrane simbole in sporočila smo prevedli v grafično obliko, ki jo lastnoročno natisnemo na vsakodnevna oblačila. Privoščimo si tudi veliko tematskega eksperimentiranja, najbolj plodovite ideje nato tudi ustvarimo v manjših količinah, kot na primer ultras šal in rejverska veriga s 3d-tiskanim obeskom."

Tako aktualne izdelke znamke opiše sogovornik, ki pravi, da njihova oblačila najdejo svojo pot v najrazličnejše družbene kroge in sloje, "najbolj pogosto pa h kolegom iz alternativnih krogov Ljubljane". Sodelovali so tudi, denimo, z zasedbo Matter, njihov frontman Dacho je pred objektivom v kosih Nimaš izbire poziral med seanso tetoviranja.

Luka Bitenc

Kakšno vlogo pri njihovem uspehu igrajo družbena omrežja? "Ključna so na vseh nivojih, saj novodobni brand temelji na komunikaciji s publiko: od oblikovanja izdelka, oglaševanja, vse do prodaje. Sprva smo se tega lotili povsem spontano, čez čas smo se pričeli vedno bolj zavedati priložnosti in tako zdaj vodimo profile na družbenih omrežjih celo za zunanje naročnike."

Tudi njih smo za zaključek poprosili za razmislek o obstoju in značilnostih slovenske ulične mode. "Mislimo, da obstaja prav povsod, kjer se pletejo ulice! Moda je sestavni del kulture in jo v nam bolj ali manj znani obliki najdemo čisto povsod, kjer živimo ljudje. Posledično ulična moda odraža trenutne razmere v družbi: menimo, da je pri nas problem odsotnost močne lokalne kulture, za kar je med drugim vzrok tudi maloštevilčno prebivalstvo."

""Avantgardna ulična moda, ki ji sledijo svetovni trendi, nastaja v največjih svetovnih metropolah, saj so tam priložnosti izoblikovanja kritičnega občinstva največje. Za rešitev nekonkurenčnosti lokalnih proizvajalcev na domačih trgih bi bilo morda smiselno razmišljati v smeri izoblikovanja modne kulture, katere prednost bi bil ravno lokalni kontekst. To bi lahko bil as v rokavu šibkejših igralcev iz globalnega zaledja, vendar bi za uspeh take iniciative bil potreben ne samo izdelek, temveč tudi sprememba v kulturi potrošnikov."