14. 12. 2012, 08:00 | Vir: Liza

Mitko Ivanovski: V Sloveniji vsako leto na odpadu konča 20 tisoč ton rabljenih oblek

V Oblačilnici imajo mlade modne oblikovalke, ki rabljene kose predelajo.

Društvo za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva DSP Center ima sedež v Ljubljani. V okviru projekta Tovarna del – tekstil v stanovanjskih soses­kah v Ljubljani zbirajo rab­ljen tekstil, ki ga obdelajo, preoblikujejo in prodajajo. S projektom ozaveščajo javnost o pomenu ločenega zbiranja rabljenih oblačil in tekstila. "Navsezadnje je pri nas kar od 15 do 20 odstotkov dobre rabljene robe," poudari Mitko Ivanovski, zadolžen za odnose z javnostjo v DSP Center.

S čim se ukvarjate v DSP Center?

Eden od naših projektov, ki jih je financirala EU iz Evropskega socialnega sklada, je Oblačilnica dela. Naš osnovni cilj je, da v okviru tega projekta omogočimo zaposlitev dvema brezposelnima osebama, ki sta dobili prekvalifikacijo na srednji tekstilni šoli, kjer sta se usposobili za poklic trgovca, in se pri nas zaposlili.

Druga naša plat je, da prebivalcem Ljubljane ponudimo možnost, da nam oddajo rabljen tekstil. Vsako leto v Sloveniji na odpadu konča 20 tisoč ton rabljenih oblek, kar je z ekološkega vidika zelo problematično in obremenjujoče, saj se recimo za kilogram tekstila uporabi približno 900 litrov vode. Eden od naših dolgoročnih ciljev je, da navadimo in izobrazimo prebivalstvo, da rabljeni tekstil, ki ga več ne potrebuje, da za neke namene.

Namen projekta Tovarna dela – tekstil, ki ga financira EU, je zbiranje tekstila po ljubljanskih soseskah. Res pa je, da nas ljudje že poznajo in tudi pokličejo ter prinesejo tekstil, tudi posteljnino, obuvala … Naši sodelavci to pregledajo, in kar je uporabno, gre v Oblačilnico dela. Moram poudariti, da smo, kar se tiče izplena dobre robe, boljši od evropskega povprečja, kjer je dobre robe le od 7 do 8 odstotkov, pri nas pa od 15 do 20.

Ljudje mogoče prehitro oddajo rabljen tekstil, kar je za nas dobro. Kar gre v Oblačilnico, se naprej proda, preostalo pa gre v Dravograd k našemu partnerju, ki izdeluje krpe za industrijo. Kar ostane tam, pa naj bi šlo v predelavo za izolacijske materiale.

Kaj se zgodi z rabljenimi oblačili, ki jih izberete za trgovino?

V Oblačilnici imamo mlade modne oblikovalke, ki rabljene kose predelajo in jim s tem dajo novo vrednost, kot so jo recimo moji srajci. Prodajamo pa tudi obleke iz druge roke, takšne, kot smo jih dobili. V zadnjem času smo se začeli ukvarjati tudi z vintageem, ker je moderen in ga imajo ljudje radi. Tudi na ta račun smo pridobili nekaj strank in izdelkov. Imamo pa tudi spletno trgovino.

Kakšne cene imajo oblačila v vaši trgovini?

Izdelki niso dragi, cene so od 5 do 35 evrov, se pravi, da so dostopne. Naš namen je tudi izobraževati ljudi, saj je v Sloveniji težava to, da smo ljudje malo zavr­ti in nam je nerodno kupiti rabljen kos, kar v tujini ni nič posebnega. Ljudje imajo določene pomisleke, ampak opažamo, da se v letu dni, odkar imamo trgovino, stvari malo izboljšujejo. To je proces, ki traja.

V trgovini pa prodajate tudi torbice, ki jih dobivate iz Beograda.

To so ekološke torbice, ki so narejene iz cerad, ki so bile reklamni panoji. V Beogradu je namreč tudi podjetje, ki se ukvarja s socialnim podjetništvom, v katerem izdelajo torbice z motivi znanih blagovnih znamk in njihovimi reklamami, ljudje pa imajo to zelo radi. Torbice so poceni in tudi unikatne.

Se vam zdi, da potreba po kupovanju iz druge roke zaradi krize narašča?

Prispevek trgovine je, da v globalni krizi omogoča dostop do dobrin, ki si jih sicer mogoče ne bi mogli privoščiti.

Imate tudi šiviljo?

Imamo lastno šiviljo, ki v bistvu oblačila, ki jih nekdo kupi pri nas, po potrebi tudi popravi, kar ni plačljivo. Če pa nekdo prinese obleko od doma, ki jo je treba prilagoditi, popraviti, stranka to plača. Se pravi, da imamo tudi šiviljske usluge.

Kakšno vizijo imate?

Vizija je, da obdržimo oba zaposlena in da nadaljujemo delo. Ljudje nas že spoznajo, ko zbiramo tekstil po naseljih. Seveda tudi za socialna podjetja velja, da se morajo boriti, čeprav se nam promet po malem povečuje, se tudi mi učimo. V Angliji in na Nizozemskem so podjetja, ki imajo po 100 let tradicije ter izkušenj, česar ne moreš tako hitro nadomestiti. Imamo pa tudi mi že nekaj posnemovalcev.

Več o Oblačilnici dela na spletni strani: www.dspcenter.si

Besedilo: Suzana Golubov