FELIXOV ZELENI KOTIČEK: kdo je Felix in kaj pripravlja za vas?

Pomlad je tu in narava se po zimskem počitku prebuja. Težko pričakovani dež je namočil suho zemljo in pospešil rast zelenih poganjkov. Tudi v nas se prebuja želja po delu na polju, vrtu, balkonu, terasi in pri notranjih rastlinah. Ne pozabite pa, da je vrtnarjenje celoleten projekt.

V hladnih mesecih vrtnarimo v rastlinjaku ali toplih gredah

Najverjetneje ima vsak od nas kakšno lončnico doma ali na delovnem mestu, ki potrebuje našo ljubezen in oskrbo vse leto. Kako organizirati vrtnarsko delo, je kompromis med vsemi našimi obveznostmi, službo, zdravjem in seveda vremenom.

Aprila in maja zna biti vreme muhasto, zato je potrebnega dosti truda, da se vse pravočasno in primerno opravi. Letos je bil marec suh in je upravičil svoje slovensko ime sušec! Stari slovenski pregovor pravi: Če marec suši, april mokri, maj pa hladi, se kmetu dobro godi.

Za zdaj kaže, da bo letos tako in tudi priznani slovenski ljubiteljski vremenar Dušan Kaplan je to napovedal v svoji pratiki. Ljudski pregovori se v zadnjih letih, ko se klima spreminja in smo priča ekstremnim vremenskim dogodkom, velikokrat izjalovijo. Kljub temu jih je dobro upoštevati. Že zaradi ohranjanja ljudskega izročila za bodoče rodove.

Če se le da, upoštevajmo tudi Lunin setveni koledar, ker se ta s klimatskimi spremembami ne spreminja. Kar se klimatskih tipov tiče, je mala Slovenija razdeljena na mikroklime kot je Amerika na klime. Vsaka pokrajina ima tako rekoč svoje vreme in temu primerno se tudi vrtnari.

Na Primorskem lahko imamo celo leto neko zelenjavo in cvetje zunaj (čeprav je sneg ponekod tudi že pobelil zvončke, ki so komaj pokukali na plani), na Gorenjskem je najkrajša sezona, druge pokrajine pa so nekje vmes. Mesta imajo sploh posebno mikroklimo, saj čedalje več primorskih rastlin (palme, fige, kaki ...) tudi prezimijo zunaj in celo rodijo.

Verjetno vas zanima, o čem boste brali v mojem kotičku, kajne?

Kot izkušen vrtnar ter vrtnar s srcem in dušo, bom tedensko pisal o aktualnih vrtnarskih sezonskih opravilih, o trajnostnem in ekološkem vrtnarjenju, o samooskrbi, o recikliranju, kreativnosti iz lastnih izkušenj, kako vrtnariti in živeti z naravo.

Velik poudarek bom dal pomenu biodiverzitete v naših vrtovih, da tako vsaj delno pripomoremo proti globalnemu in lokalnemu izumiranju rastlinskih in živalskih vrst.

Smo majhen narod, a smo zelo pridni vrtičkarji in kmetje. Smo narod s čudovito naravo, ki nam veliko daje in znamo živeti z njo. A si želim (in vi verjetno tudi), da smo odgovorni in spoštljivi sonaravni vrtičkarji in ljubitelji rastlin, in da hkrati prenesemo znanje tudi našim zanamcem. Seveda ste s svojimi temami in vprašanji vabljeni k soustvarjanju te rubrike tudi vi!

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ