Katera hrana nam bodo v prihodnosti najbolj koristila?

Že v naslednjih desetletjih bi lahko ostali brez pšenice in nekaterih drugih, danes samoumevnih pridelkov. Glede na to, da le 15 kulturnih rastlin predstavlja kar 90 odstotkov vse hrane, kar je poje človeštvo, bi bila že izguba ene same vrste lahko katastrofalna.

Na svetu je več kot 7000 različnih užitnih rastlin, ki jih lahko gojimo za prehrano.

Zakaj jih ne uporabljamo in katere bi nam v prihodnosti lahko rešile življenje, so preverili v Inštitutu Smithsonian. Danes predstavljamo nekatere izmed obetavnih kandidatov.

Akkoub

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Barbara Massaad إمّ ألبير (@barbaramassaad)

V Libanonu in Jordaniji so se osredotočili na lokalno rastlino, ki ima okus nekje med artičokami in šparglji. Zaenkrat raste le v divjini, zato zdaj razvijajo metode gojenja v kmetijskem obsegu. Menda je najboljši pečen v ponvi, z olivnim oljem in česnom, ali kot dodatek omletam, mesu in jedem s čičeriko. Akkoub je bogat s kalcijem in železom.

Fonio

Žitarica iz Zahodne Afrike uspeva z zelo malo vode, kar bo prišlo prav v sušni prihodnosti. Vsebuje veliko železa, kalcija, aminokislin in vitaminov skupine B. Poleg tega v njej ni glutena, kar bo prišlo prav bolnikom s celiakijo. V lokalnem okolju fonio uživajo v obliki kaše ali podobno kot kuskus.

Marama

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Rhizowen Radix (@rhizowen)

Stročnica je doma na jugu Afrike, na območju Kalaharija. Prilagojena je na rast v zelo suhih razmerah, uspeva v peščeni prsti brez obilice hranil. Fižolčki so polni ogljikovih hidratov in mineralov, primerni so tudi za pripravo rastlinskega mleka.

Kaktusi

V Mehiki je priljubljena jed nopales, olupljeno meso opuncije. Pogosto ga postrežejo v takosih ali umešanega z jajci. Opuncija je le ena od mnogih vrst užitnih kaktusov, ki so odporni na sušo in dober vir vode, vlaknin in vitaminov.

Enset

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Menschen für Menschen 🇦🇹 (@mfm.at)

Banani podoben sadež iz Etiopije je sicer neužiten, a steblo in korenine rastline lokalno fermentirajo v testo za kruh ali kašo. Enset lahko neprekinjeno raste kar 12 let, le 60 rastlin je potrebnih, da celo leto preživijo štiričlansko družino. Sadi in pobira se vse leto, zato je dobil ime “drevo proti lakoti”.

Morske alge

Kmetovanje na morju je že nekaj let vedno bolj priljubljeno, saj alge za gojenje ne potrebujejo ne sladke vode ne gnojil, tudi dragocenih kmetijskih zemljišč ne zasedajo. Večina nas že pozna alge nori, v katere je ovit suši, druge vrste se uporabljajo v juhah in drugih jedeh. Polne so mineralov, ker se uporabljajo sušene, jih je tudi lahko transportirati in hraniti.

Pandanus

To majhno drevo raste v nižinah ob obali azijsko-pacifiške regije. Ker živi ob morju, je vrsta vajena slanega pršca in močnih vetrov. Žensko drevo rodi ananasu podoben sadež, poln vitamina A in kalija. Aromatični listi tako moških kot ženskih dreves se uporabljajo za dodajanje okusa marmeladam, pecivu in riževim jedem, vanje tudi zavijajo meso in ribe.

Po mnenju biologinje Tiziane Ulian, ki raziskuje nove za hrano primerne rastline, smo "v preteklosti napačno poskušali vse poglavitne poljščine gojiti po vsem svetu. Zakaj bi morali povsod jesti iste stvari? Vsaka država naj razmisli in naredi načrt rastlin, ki so resnično prilagojene na domače razmere."

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol