Namesto mesa morska trava? Da, zakaj pa ne

Alternative živinoreji so že krepko prisotne. Mesni nadomestki so narejeni iz ne-živalskih proteinov in se poskušajo po obliki in okusu čimbolj približati izvirniku. Največja potrošnica na evropskih tleh je Velika Britanija, kjer je bil trg z mesnimi nadomestki od oktobra 2020 do septembra 2021 vreden kar 502 milijona evrov. Na drugem mestu in prva v EU je Nemčija s 357 milijoni evrov.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Shakayla 💃🏾 Vegan Recipes (@sweetgreensvegan)

V Britaniji je tudi največ vegetarijancev in veganov, skupaj 15 odstotkov populacije, medtem ko največ mesojedcev, 5 do 7 odstotkov, živi v vzhodnoevropskih državah.

Slovenci veliki ljubitelji mesa

Podatki Agencije za okolje RS za leto 2018 kažejo, da pojemo precej več mesa (92,6 kg) kot je evropsko povprečje (69,3 kg). Samooskrba z mesom je 80-odstotna, torej je treba meso uvažati; zlasti prašičje meso, ki ga tudi največ pojemo.

Živinoreja je drugi največji vir izpustov toplogrednih plinov

Medvladni forum za podnebne spremembe zato poziva k spremembi ne samo kmetijskih praks, ampak tudi naših prehranskih navad.

Vse kaže, da bomo morali črtati meso in mlečne izdelke, če hočemo imeti v naslednjih desetletjih vsi polne krožnike.

Vedno več ljudi se mesu odpove tudi iz moralnih in zdravstvenih vzrokov. To seveda pomeni, da želijo nadomestiti nekoč domače okuse, a vegetarijanske oziroma veganske hrenovke, pleskavice in salame so pogosto slab približek pravi stvari.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by What Is Cultivated Meat? (@whatiscmeat)

Luč na koncu predora obljublja v laboratoriju vzgojeno meso

A to ne bo dovolj za hitro rastočo populacijo. Po najboljših ocenah bi morali v naslednjih desetletjih proizvodnjo hrane povečati kar za 70 odstotkov, če bomo hoteli nahraniti 9,5 milijarde ljudi, kolikor naj bi se nas namnožilo, preden se bo krivulja obrnila navzdol.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by ATRA Animal Rights (@atranimali)

V preteklosti smo prehransko zagato reševali z intenzivnim kmetijstvom, vendar to v prihodnje zaradi negativnega vpliva na okolje, razbijanja naravnih habitatov, ogrožanja biotske raznovrstnosti, izpustov toplogrednih plinov, umetnih gnojil in tako naprej ne bo več mogoče.

Bi meso zamenjali za morsko travo?

Rešitev bi se lahko skrivala v rastlinski hrani, ki za rast ne potrebuje ne zemlje ne vode, poleg tega se precej dobro sklada z okusom zahodnjakov.

Alge so sicer na azijskih jedilnikih prisotne že stoletja. Samo Južni Korejci so leta 2020 v povprečju pojedli 9 kilogramov alg na osebo. A na zahodu jih imamo še vedno za eksotično specialiteto.

To poskušajo spremeniti Nizozemci, ki so že odprli prvo farmo velikih rjavih alg in danes iz njih delajo hamburgerje. Poudarjajo, da gre za mešanico znanih in eksotičnih okusov ter da so njihovi izdelki všeč tako vegetarijancem kot mesojedcem.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by For The Wild (@for.the.wild)

Na drugi strani oceana

Nečesa podobnega so se lotili v New Yorku in Novi Angliji ter v Berkleyju v Kaliforniji. Podjetja priznavajo, da je treba morske alge v hrano vključevati premišljeno. “V našem ‘sušenem mesu’ je 70 odstotkov alg, kar se je izkazalo preveč algasto za povprečnega kupca,” razlaga podjetnica Courtney Boyd Myers iz Brooklyna. "Zato smo v burger dali le 30 odstotkov alg in jih pomešali z bolj domačimi okusi, kot so paradižnik, olivno olje, fižol in kvinoja. Ta burger imajo ljudje zelo radi.”

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Desirée! | Vegan Food Blogger (@icanyoucanvegan)

Rjave alge oziroma kombu rastejo zelo hitro

S približno 30 centimetri na mesec še učinkoviteje od kopenskih rastlin absorbirajo ogljikov dioksid in sproščajo kisik. Po drugi strani nimajo prav dosti proteinov, zato jih dopolnjujejo z rdečimi algami nori.

V teh je kar 40 odstotkov proteinov, kar je celo več kot v soji.

Poleg okolja alge skrbijo tudi za naše zdravje, dodajajo raziskovalci, ki so leta 2008 v Čilu našli 14.000 let stare ostanke hrane s koščki devetih različnih vrst morskih trav. Prav vse so se izkazale kot odličen vir joda, železa, cinka, proteinov in hormonov, poleg tega pomagajo pri presnovi holesterola, povečajo vnos kalcija v kosti, učinkujejo antibiotično in pomagajo telesu v boju proti okužbam.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ