A. Ko. | 20. 9. 2022, 08:00

Kraljica je oboževala konje, mi pa poznamo žalosten razlog, zakaj je niso pospremili k večnemu počitku

Profimedia

Britanska kraljica Elizabeta II. je bila velika ljubiteljica konj in pričakovali smo, da bodo sodelovali tudi ob njenem slovesu. Čeprav so jih na dogodek dolgo pripravljali, so kazali znake, ki opozarjajo na … 

Na pogrebu kraljice Elizabete II. so sodelovali štirje kraljevi konji, ki jih je monarhinja leta 1969 dobila v dar od kanadske kraljeve konjeniške policije. Ta ji je podarila kar osem konj, štirje so še živi – George, Elizabeth, Darby in Sir John.

Vsi štirje so imeli na pogrebu pomembno vlogo, pomagali so voditi procesijo s krsto in žalujočimi, ki se je vila od Westminstrske opatije proti gradu Windsor. Kot je povedala ena od koordinatork slovesnosti, Catherine Russell:

ʺKonji imajo na slovesnosti zelo pomembno vlogo. Želimo, da bi bila kraljica ponosna.ʺ

Na ta dogodek so jih v preteklih dneh zelo intenzivno pripravljali. Tudi tako, da so jokajoči vojaki vanje metali cvetje, kot bi se jim seveda lahko zgodilo na ulicah Londona, skozi katere se je procesija podala. Pripravljali so jih na bolj glasne zvoke, zastave, bobne in tudi na precej počasno hojo, ki jim ni tako domača.

A oko marsikaterega, ki se vsaj malo spozna na živalsko govorico, je opazilo, da se posebej okrašeni konji kljub vsem pripravam ne počutijo najbolje. Ob vsej gneči in topovskih strelih so bili videti zelo nemirni, kar so kazali z močnim in sunkovitim upogibanjem glave, vmes sta se vsaj dva konja zelo splašila, toda sprevod je lahko nadaljeval pot.

Ko se je procesija približevala gradu Windsor, je ob poti stal poni z imenom Emma, ki ga je kraljica pogosto jahala. To naj bi bil njen najljubši poni. Tudi Emma je kazala znake nelagodja. Procesiji sta se poklonila tudi njena dva korgija.

So pa na kraljičinem pogrebu prav zaradi stresa krsto nosili vojaki, niso je vlekli konji, kot je bilo to značilno v zgodovini. Leta 1901 se je ob pogrebu kraljice Viktorije pripetilo, da so se konji, ki so vlekli njeno krsto, tako splašili, da so krsto skoraj prevrnili.

Katastrofo je preprečila straža, ki je hitro pristopila in podprla krsto. Za nameček se je to zgodilo prav na hribu, kar bi pomenilo, da bi v nasprotnem izjemno težka krsta dobesedno poletela navzdol. Tragedije ni bilo, je pa bila šola za vse nadaljnje kraljeve pogrebe. 

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ