Koliko ljudi je umrlo v avgustovskih poplavah? Razkrili so število žrtev (večje je, kot smo si predstavljali)

Avgustovske poplave so močno spominjale na vse pretekle izjemne poplavne dogodke, ki so Slovenijo prizadele v zadnjih treh desetletjih, a jih je tokratni hidrometeorološki dogodek presegel po obsegu, v najbolj prizadetih porečjih pa tudi po silovitosti, Agencija Republike Slovenije za okolje navaja v danes objavljenem poročilu o dogajanju v Sloveniji med 4. in 8. avgustom.

Kot so ob tem spomnili na Agenciji Republike Slovenije za okolje, je bila poplavna škoda neposredno po dogodku ocenjena na 500 milijonov evrov, do danes pa se je ta ocena že podeseterila.

Težave je povzročila ogromna količina padavin

Agencija Republike Slovenije za okolje v poročilu med drugim navaja, da so padavine izjemnih intenzitet v noči na 4. avgust zajele porečja na širšem območju Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Škofjeloškega, Cerkljanskega ter Polhograjskega hribovja, tako da je v samo šestih do 12 urah na z julijskimi padavinami predhodno namočena porečja padlo med 150 in 200 milimetri dežja, ki je povzročil silovit porast številnih hudournikov, manjših vodotokov in rek.

Še istega dne dopoldne so izjemne pretoke dosegle zlasti Meža, Mislinja, Suhodolnica, Savinja, Lučnica, Dreta, Kamniška Bistrica, Nevljica, Pšata, Sora, Poljanska Sora, Gradaščica, Šujica in Sava na ljubljanskem območju. Pri tem so nastopile obsežne in uničujoče poplave. Poplavljena so bila številna naselja s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti, sprožili so se tudi številni plazovi, reke pa so nosile obsežne količine plavja in odnašale mostove in ceste.

Obilno deževje se je naslednji dan nadaljevalo z nalivi nižjih intenzitet, ki so se razširili nad celotno državo. Manjši vodotoki v Prekmurju, Dravinja in Pesnica v Podravju, Krka s pritoki in Ljubljanica s kraškimi pritoki so zato prav tako poplavili, a večinoma na območju pogostih poplav.

Vrhova poplavnih valov Save in Savinje sta na sotočju praktično sovpadala, pri čemer je imela Sava v spodnjem delu pretok več kot 3000 kubičnih metrov na sekundo, kar se je zgodilo prvič po letu 2010. Pri tem je zajezila Krko, ki je dosegla največji pretok dan pozneje, 6. avgusta, že prvi dan pa sta zaradi silovitega dotoka iz sosednje Avstrije pričeli poplavljati tudi Mura in Drava, kjer se je voda na poplavljenih območjih zadržala vse do 9. avgusta.

Povratne dobe največjih pretokov manjših rek in glavnih odvodnikov v povirnih delih porečij Meže, Savinje, Kamniške Bistrice in Sore kot tudi reke Save na odseku od Medvod do Hrastnika so bile ocenjene na sto in več let, Mura in Savinja sta v spodnjem toku dosegli od 50 do stoletno, Sava pod sotočjem s Krko 20-letno, Drava v spodnjem toku pa 10- do 20-letno povratno dobo.

Kot poudarjajo na Agenciji Republike Slovenije za okolje, je bila posebnost tokratnega dogodka tudi ta, da so največje tri slovenske reke, Sava, Drava in Mura, poplavljale hkrati.

Nenavadne vremenske razmere

Tudi sicer je šlo za zelo nenavadne vremenske razmere za začetek avgusta, saj smo bili priča daljšemu deževju jesensko-zimskega značaja, močno podkrepljeno z visoko temperaturo Sredozemskega morja, ki je bilo na začetku avgusta toplejše od dolgoletnega povprečja.

Dogajanje je precej spominjalo na uničujoče poplave v delih Nemčije, Belgije in Nizozemske julija 2021, v katerih je življenje izgubilo več kot 220 ljudi. V Sloveniji je ob tem izjemnem dogodku in ob odpravljanju njegovih posledic umrlo sedem ljudi.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord