Meteorologi so razkrili, kakšna bo letošnja zima (nad napovedjo boste res presenečeni)

Letošnji september je v naše konce prinesel nenavadno nizke temperature, v višje ležeče kraje pa celo prvi sneg, smo poročali. Vremenoslovci pa so izdelali prve dolgoročne napovedi za prihajajočo zimo.

Ta zima bo dolga in mrzla

Če ste se že sprijaznili s tem, da so zime zadnja leta bolj mile in manj zasnežene, se pripravite, saj bo letos drugače. Na Severe Weather Europe (SWE) napovedujejo, da bo tokratna zima dolga in mrzla.

Letošnja zima nas bo verjetno spomnila, kako je videti prava, stara, mrzla zima – s snegom, mrzlim vetrom in dolgimi nočmi. Vsekakor je čas, da pripravimo topla oblačila.

Po zadnjih napovedih vremenskih strokovnjakov, ki natančno opazujejo zračne in oceanske vzorce, bodo na dolgo in mrzlo zimo vplivali vetrovi, topla voda v Atlantiku in spremembe v zračnih tlakih.

1. Vpliv la ñine

Vzorci zračnega tlaka nad severnim Atlantikom močno vplivajo na to, kakšno bo vreme pri nas. Gre za območje ekvatorialnega Tihega oceana, kjer se izmenjujeta topla in hladna faza: el niño in la niña. Menjava faze se zgodi na eno do tri leta.

Vreme v Evropi – pa tudi v Ameriki – je pozimi močno odvisno tega, torej od tako imenovane severnoatlantske oscilacije (NAO). To je pojav, ki ga spremljajo spremembe zračnega tlaka med Grenlandijo in severnim Atlantikom. Ko je pritisk nad Grenlandijo nizek, to običajno pomeni, da bodo zime toplejše in z manj snega. Ko pa se zgodi obratno – visok pritisk nad Grenlandijo – to pomeni mraz in sneg pri nas.

In letos? Vse kaže, da bomo imeli to "negativno oscilacijo", kar pomeni, da bo mraz prišel iz severa in bo pri nas precej hladno. 

2. Topel Atlantik

Druga stvar, ki jo meteorologi gledajo, je temperatura morja v Atlantiku. Če je voda toplejša kot običajno, se lahko to poveže z bolj mrzlo zimo. Zveni neverjetno, ampak topla voda v oceanih lahko povzroči, da se na našem koncu bolj ohladi! Letos je videti, da bo Atlantski ocean toplejši, kar bi lahko še dodatno vplivalo na to, da bo zima bolj hladna in dolga.

3. Vetrovi

Tretji dejavnik je pojav, ki se dogaja visoko nad ekvatorjem, kjer se močni vetrovi vsakih 17 mesecev obrnejo v nasprotno smer. Ta pojav se imenuje 'navidezna dveletna oscilacija' (Quasi-Biennial Oscillation – QBO). Letos se ti vetrovi premikajo iz vzhoda proti zahodu, kar pomaga potiskati hladen zrak z Arktike proti jugu – v smeri proti Evropi.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del