L. PA. | 14. 5. 2024, 09:03

Daša Turšič (ustanoviteljica znamke zdrave prehrane Fika): "Pri zdravem življenju je pomembno predvsem ravnotežje!"

Arhiv znamke Fika

Fika je slovenska znamka zdravih prigrizkov, s katero je zdravo prehranjevanje enostavnejše in prijetnejše. Kaj je o snovanju lastne znamke povedala njena ustanoviteljica Daša Turšič?

Okusne granole, hrustljavi zdravi prigrizki, naravni namazi za na kruh ali palačinke, ovsene kaše, domači piškoti ... vse to je Fika, slovenska znamka zdravih prigrizkov, ki se je že dodobra udomačila na našem trguu, po njej pa radi posegajo vsi, ki živijo aktivno in dinamično, vendar bi radi tudi takrat, ko so v naglici, pojedli kaj kakovostnega.

O tem, kako ustvariti svoj izdelek, lansirati lastno znamko in o preprekah, s katerimi se mladi podjetniki lahko srečujejo na tej poti, pa tudi o zdravi prehrani in načinu življenja smo se pogovarjali s podjetnico Dašo Turšič, ki je Fiko lansirala skupaj s partnerjem Nejcem Gobcem.    

Znamka Fika je zrasla iz vašega navdušenja nad zdravim načinom življenja in zdravo prehrano. Kdaj ste se lotili izdelave prvih produktov in na kateri točki ste prvič začeli razmišljati, da bi jih lahko ponudili tudi drugim?  

Že leta 2020, še v obdobju covida, sem imela veliko časa in sem začela v domači kuhinji čisto spontano preizkušati različne recepture. Želela sem narediti zdrav prigrizek s čim več naravnimi sestavinami, brez kakršnih koli umetnih dodatkov. Najprej so to seveda preizkušali moji domači in partner Nejc, ki se je potem tudi pridružil podjetju.  

Leta 2021 je po veliko propadlih poskusih receptura končno začela uspevati in takrat sva se odločila, da v tem vidiva prihodnost in da bi želela tudi drugim ponuditi zdrav prigrizek iz kakovostnih sestavin, narejen v Sloveniji, ki nima nepotrebnih sestavin, dodatkov in podobnega. Zaradi tega je proces tudi trajal dlje časa, skoraj eno leto. Šele takrat sem prišla do recepture, s katero sem bila zadovoljna in se mi je zdelo, da jo lahko poskusijo tudi drugi.     

Daša Turšič si želi, da bi znamka v prihodnjih letih dosegla še več ljudi.

Daša Turšič si želi, da bi znamka v prihodnjih letih dosegla še več ljudi.

Arhiv znamke Fika

Kako ste vedeli, da ste pri preizkušanju receptur dosegli končno fazo? Kdaj je nekaj dovolj dobro za širšo javnost?  

Vmes je bilo ogromno iskanja informacij, povezovanje z raznimi inštituti za prehrano in živilstvom, želela sem namreč poskrbeti, da je vse v skladu s standardi, ker je to, se mi zdi, ena bolj zahtevnih panog, ne nazadnje tvoj izdelek nekdo zaužije.

Preverjala sva ga torej na različnih mestih, preizkušala v nedogled, dokler ni bilo vse, kot mora biti, hkrati vse tudi testirala v laboratorijih, da sva se prepričala, da bo z izdelkom tudi po več mesecih vse v redu. Šele potem sva kontaktirala prve trgovine in se lotila vsega ostalega.  

Kaj je torej sledilo potem?  

Ko imaš enkrat izdelek, je treba razmišljati še o drugih komponentah, torej vseh ostalih procesih v podjetju. Nekaj je, da imaš ti dober izdelek, kar je seveda tudi ključno, ampak dober izdelek je treba tudi prodati, doseči ciljne kupce, jim ponuditi prodajna mesta. Se pravi, uspeti je treba tudi marketinško in seveda ne smemo pozabiti na finančni vidik. Ker če se nečesa lotimo, a ugotovimo, da od tega ne bomo mogli živeti, nam kmalu ne bo veliko ostalo in prisiljeni bomo zaključiti našo zgodbo.  

Zato se mi zdi, da je ključno, da imamo v mislih vse te stvari in najdemo neko skupno vizijo, ki bo upoštevala to, da bodo kupci zadovoljni, da bo na voljo čim več prodajnih mest, da bo izdelek cenovno odgovarjal tebi in kupcu. Upoštevati je treba še nabavo in ves preostanek delovnega procesa v ozadju ...  

Morda vas zanima tudi:

Pa se vam zdi, da se mladi podjetniki tega zavedajo?  

V celoti mogoče ne. Tudi naju je veliko stvari presenetilo, pa sva hodila na Ekonomsko fakulteto in se tudi povezovala z drugimi podjetniki. Ker na začetku enostavno ne pomisliš na vse. Midva sva se tega res lotila sama in četudi se trudiš in misliš, da imaš stvari pod nadzorom, hitro vidiš, da ni čisto tako.

Zgodijo se tudi kakšne nesreče v proizvodnji ali kje drugje, nepredvideni stroški, tako da se moraš enostavno sprijazniti s tem, da se učiš sproti, da ne moreš imeti naštudirane celote, da ne veš vsega in da se bo še kdaj zgodila kakšna nezgoda. In da boš potem pač sproti reševal stvari in se učil iz tega.  

Dober izdelek ni dovolj, treba ga je tudi prodati, pravi podjetnica.

Dober izdelek ni dovolj, treba ga je tudi prodati, pravi podjetnica.

Arhiv znamke Fika

Prej ste omenili pomembnost marketinga. Kako sta v prvi fazi obstoja znamke poskrbela, da so ljudje izvedeli zanjo?  

Ravno v tistem času sem začela raziskovati družbeno omrežje TikTok, na svojem profilu sem objavljala treninge, zdrave recepte in podobno. Potem sem to nekako prenesla tudi na Fiko in ustvarila profil še za znamko. TikTok je takrat ravno tako rasel, da si zelo hitro dobil zelo veliko ogledov. Tako da mislim, da je veliko ljudi izvedelo prek tega, pa tudi drugih socialnih omrežij, na primer Instagrama in Facebooka. Ko so šli izdelki v prve trgovinice, so imeli tam še neposreden dostop do izdelkov in so jih lahko opazili, poskusili, kupili. Šlo je torej bolj ali manj organsko.  

Danes vajine produkte dobimo na kar nekaj mestih, med drugim v poslovalnicah Dm in Interspar, kar vama je omogočilo, da sta dosegla več ljudi. Sta pri navezovanju stikov s trgovci takoj naletela na odprta vrata?  

To je bil kar proces. Kot vemo, je zelo težko priti v trgovine večjih trgovcev, kot sta ravno Interspar in Dm. Dokazati moraš, da že obstaja neko zanimanje za izdelek. Midva sva zato začela z lokalnimi trgovinicami in prodajo po spletu, opazila sva, da se izdelki tam dobro prodajajo, da obstaja zanimanje in da imava redna naročila ... vse to je potem pripomoglo k večjemu zanimanju s strani trgovcev.

Ne nazadnje je šlo za nekaj, česar še ni bilo na policah, na trgu. Gre za majhne koščke, pakirane v eni sami vrečki, tako da jih lahko deliš s prijatelji, poješ nekaj kosov prigrizka in shraniš za pozneje. Je bil pa to dolgotrajen proces: da sva jim izdelek prinesla, predstavila, da so ga poskusili, da ga je odobrila nabava in vodstvo ... takrat so nam tudi povedali, da moramo biti pripravljeni na večje količine izdelka, zato sva morala v delovnem procesu spremeniti nekaj stvari.  

Kaj si za Fiko želita v naslednjih petih ali desetih letih?  

Predvsem si želiva, da bi v teh letih dosegli še več ljudi, ker se mi zdi, da je na slovenskem trgu še nekaj prostora. Niso še vsi spoznali znamke in ji dali priložnosti. Druga stvar pa je, da si želiva priti tudi na druge trge. Za začetek predvsem kakšne okoliške države, tako da zdaj aktivno delamo na tem, da bo – za začetek – Fika izdelke mogoče naročiti tudi iz tujine, res velika želja pa je tudi, da bi v drugih državah prišli v kakšno večjo trgovsko verigo in da bi bili izdelki na voljo na čim več mestih in čim več ljudem.

Kateri je vajin najljubši Fika izdelek?  

Moj je še vedno prigrizek malina, ki se mi zdi izjemno okusen, poleg tega ga imam ves čas v torbici in kadar sem v gneči, kar je med tednom zelo pogosto, vem, da me bo na neki zdravi način rešil pred lakoto, ker vsebuje ovsene kosmiče, ki nasitijo za dlje časa. Tudi Nejc bi sigurno izbral katerega od prigrizkov, ker je v  vsakodnevnem življenju to stvar, ki ti najbolj pride prav, sploh če živiš dinamično.  

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by FIKA (@fika.si)

Kako gledate na področje zdrave prehrane? V zadnjem desetletju se je kljub vsemu spremenilo veliko, aktivno življenje in zdrava prehrana sta postala svojevrsten trend na družbenih omrežjih. Nam je dokončno že uspelo razbiti mit, da je zdrava prehrana dolgočasna, pusta, brez okusa?  

Premik se je vsekakor zgodil, vse več ljudi je odprtih do tega, da poskusijo nekaj zdravega in tudi na trgu se vidi, da je vedno več opcij zdrave prehrane, ki je tudi bolj dostopna, kot je bila. Mislim, da gremo v pravo smer, da smo kot družba spoznali, da je lahko zdrava hrana zelo okusna, dobra in tudi enostavna za pripravo; da ne potrebuješ ne vem koliko ur, da si pripraviš zdrav obrok. Zato da vedno več ljudi priložnost zdravi hrani in jo, če že ne v celoti, vsaj delno vključi v svoj življenjski slog oziroma prehranjevanje.  

Pa se pri tem, torej pri implementiranju zdrave hrane v vsakdan, pojavljajo kakšne napačne prakse? 

Morda bi izpostavila to, da so nekatera podjetja začela izkoriščati določene trendovske besede, kot so "visokoproteinsko", "fit", "vitalno" ... včasih je dobro na deklaraciji preveriti, kaj izdelek zares vsebuje in na podlagi tega zaključiti, ali je v resnici dober za nas ali pa gre samo za nek marketinški trik, ki ga nekatera velika podjetja uporabljajo, da bi nas zavedla in prepričala v nakup njihovih produktov. Dobro je tudi, da posegamo po lokalnih, čim manj procesiranih jedeh in da si čim večkrat obroke pripravljamo doma, kadar se nam mudi, pa posežemo po zdravem prigrizku, za katerega vemo, da ima preverjeno dobre sestavine in ne preveč umetnih dodatkov.  

Kaj bi priporočili nekomu, ki bi se rad podal na pot bolj zdravega in aktivnega načina življenja, pa ne ve, kje in kako začeti?  

Predvsem bi rekla, da je treba začeti z majhnimi koraki. Veliko ljudi se na začetku preveč zažene in želijo spremeniti vse naenkrat, kar pa je seveda pretežko, zato hitro obupajo. Zato sama vedno svetujem vsakemu, ki me sprašuje o tem: začni z eno stvarjo. Namesto da greš zjutraj v pekarno po zajtrk, si doma pripravi zdrav obrok: kakšen jogurt z granolo in sadjem ali kaj podobnega.

Tudi telovaditi ti ni treba vsak dan, za začetek je dovolj enkrat, dvakrat tedensko. Že to se mi zdi, da pripomore k boljšemu počutju. Te majhne korake potem stopnjuješ, ko recimo osvojiš te neke treninge enkrat, dvakrat tedensko in zdrav zajtrk vsako jutro, dodaš še kakšno zdravo navado. Mislim, da je to na dolgi rok najboljša pot do uspeha.  

Najljubši Fika izdelek Daše Turšič je prigrizek malina.

Najljubši Fika izdelek Daše Turšič je prigrizek malina.

Arhiv znamke Fika

Gre lahko obsesija z zdravim življenjem tudi v pretiran ekstrem? Nekateri promotorji aktivnega načina življenja znajo iti v skrajnosti, kar morda spet ne posreduje najboljšega sporočila mlajšim generacijam, ki so zelo dovzetne za tovrstne nasvete, podobe popolnih teles ...  

Ja, danes je res poplava vsega tega. Družbena omrežja so po eni strani seveda pozitivna, ker dobiš veliko informacij, po drugi strani pa te lahko zavedejo, ker tam vsi prikazujejo le en delček svojega življenja, ki pa sigurno ni celota. Tudi mene je, ko sem bila malo mlajša, malenkost zapeljalo v to: gledaš, kakšno postavo ima kdo, se primerjaš z drugimi in na koncu se ti zdi, da moraš jesti samo še zelenjavo, solato, piščanca in podobne stvari. (smeh)  

Seveda ni tako: mora obstajati neka zdrava meja, da si privoščiš kdaj pa kdaj tudi kakšno pico, tortico, burger, s tem ni čisto nič narobe. Da najdeš neko ravnovesje tudi v tej prehrani in gibanju, to se mi zdi najbolj pomembno: da ne zaideš v kakšne ekstreme. To se mladim dekletom in fantom hitro zgodi, a zna biti to, sploh v času, ko se telo še razvija, zelo zdravju škodljivo. Zato se mi zdi, da je zelo pomembno, da se tudi na socialnih omrežjih prikazuje realna plat tega: da ni samo "zdravo, zdravo, zdravo", ampak da si lahko vmes privoščimo tudi kaj po vseh smernicah ne najbolj zdravega. Da je pomembno predvsem ravnotežje.  

Bi želeli našim bralcem sporočiti še kaj?  

Mogoče vsem nadobudnim podjetnikom to, da če imajo neko vizijo, kaj bi želeli početi ali ustvariti v življenju, naj ne obupajo že ob prvih neuspehih, ampak naj še malo vztrajajo. Verjamem, da kjer sta želja in vizija, bo tudi pot. 

Novo na Metroplay: Martina Švab povsem iskreno o družini, medijskem svetu in organizaciji časa | Ob skodelici kave