Če tudi vi med obrokom odmikate kozarec vode, ker ste slišali, da s tem škodujete prebavi, vas bo morda presenetilo, kaj se v želodcu v resnici dogaja, če jo spijete med jedjo.
Dolga leta se ponavlja nasvet, da med jedjo ne bi smeli piti vode. Razlaga se na prvi pogled zdi logična: voda naj bi "razredčila" želodčno kislino, zaradi česar naj bi se hrana težje prebavila, posledica pa naj bi bili napihnjenost, občutek teže in druge prebavne težave. Zaradi tega nekateri med kosilom ali večerjo ne naredijo niti požirka in raje počakajo, da je obroka konec. Toda človeški prebavni sistem je precej bolj zapleten in prilagodljiv, kot nakazuje ta razširjeni mit.
Kaj se zgodi, ko med jedjo popijemo vodo?
Takoj ko začnemo jesti, se začne vrsta procesov, potrebnih za prebavo hrane. Želodec izloča želodčno kislino in druge prebavne sokove, njegovo mišičje pa hrano meša in jo pripravlja na nadaljnjo prebavo. Ko zraven popijemo nekaj vode, ta preprosto postane del vsebine v želodcu. Želodec zaradi tega ne preneha proizvajati kisline in prebavni proces se ne ustavi.
Voda lahko sicer za kratek čas vpliva na pH želodčne vsebine in jo naredi nekoliko manj kislo, vendar je želodec sposoben uravnavati svoje okolje. Za trditev, da bi običajna količina vode med obrokom pri zdravem človeku toliko razredčila želodčno kislino, da ta ne bi več mogla učinkovito opravljati svoje naloge, ni prepričljivih dokazov.
Voda je pravzaprav pomembna za normalno prebavo
Pri opozorilih pred pitjem med jedjo pogosto pozabljamo, da je voda nujna za normalno delovanje prebavnega sistema. Potrebujemo jo za tvorbo sline, pomaga pri požiranju hrane in je pomembna za normalno delovanje črevesja. Zadosten vnos tekočine pomaga tudi ohranjati blato mehkejše, zato je pitje dovolj tekočine pomembno pri preprečevanju zaprtja. Težava torej praviloma ni kozarec vode ob kosilu. Za telo je lahko precej bolj neugodno, če čez dan zaužijemo premalo tekočine.
Smo zaradi vode med obrokom lahko prej siti?
Kozarec vode med jedjo lahko pri nekaterih ljudeh prispeva k občutku polnosti, saj tekočina začasno poveča prostornino vsebine v želodcu. Navadna voda je poleg tega brez kalorij, zato je ob obroku praviloma boljša izbira kot sladke pijače, sokovi in drugi kalorični napitki. Vendar to še ne pomeni, da bomo zaradi kozarca vode ob kosilu avtomatično shujšali. Na telesno težo vplivajo celoten energijski vnos, prehranjevalne navade, telesna dejavnost in številni drugi dejavniki.
Kaj pa, če vas voda med jedjo napihne?
Tu univerzalnega pravila ni. Če ob obilnem obroku na hitro popijete veliko tekočine, se lahko pojavi občutek prenapolnjenosti in nelagodja. Nekateri so za to bolj občutljivi kot drugi. To pa še ne pomeni, da je voda »pokvarila« prebavo ali nevarno razredčila želodčno kislino.
Če vam večja količina tekočine med obrokom ne ustreza, poskusite piti po manjših požirkih in večino potrebne tekočine zaužiti med posameznimi obroki. Pomembno je tudi, kaj pijete. Navadna negazirana voda ni enaka gaziranim pijačam. Ogljikov dioksid v gaziranih napitkih lahko pri ljudeh, ki so nagnjeni k napihnjenosti, še poveča občutek polnosti in napetosti v trebuhu.
Je torej bolje piti pred obrokom ali po njem?
Za večino zdravih ljudi ni razloga za pravilo, po katerem bi morali vodo piti samo pred jedjo ali šele določen čas po njej. Če ste med kosilom žejni, vam ni treba čakati, da pojeste zadnji grižljaj. Nekaj požirkov ali kozarec vode ob obroku pri zdravem človeku praviloma ne predstavlja težave. Veliko pomembneje je, da čez dan zaužijemo dovolj tekočine, kot pa da natančno spremljamo, koliko minut je minilo med zadnjim požirkom vode in prvim grižljajem hrane.
Preberite še:
- Tudi vi zjutraj spijete kozarec vode na prazen želodec? Potem je dobro vedeti, kaj se dogaja v vašem telesu (in na kaj to početje najbolj vpliva)
- Kaj se zgodi s telesom, če jemo, kadar nismo lačni? (Posledice niso nedolžne)
- Če v lokalu ne spijete vode, ki vam jo postrežejo ob kavi, delate napako, tu pa je razlog, zakaj je tako
Od kod potem tako trdovraten mit?
Ideja se zdi preprosta: če k nečemu kislemu prilijemo vodo, ga razredčimo, zato naj bi se enako zgodilo v želodcu. Toda želodec ni kozarec s kislino, temveč živ organ, ki nenehno uravnava izločanje prebavnih sokov glede na vsebino, ki pride vanj. Zato je strah, da bo nekaj požirkov vode med kosilom »ugasnilo« želodčno kislino in preprečilo prebavo, pretiran.
Obstajajo seveda izjeme. Ljudje, ki morajo zaradi določenih bolezni, denimo nekaterih bolezni srca, ledvic ali jeter, omejevati količino zaužite tekočine, naj upoštevajo navodila svojega zdravnika. Za večino zdravih ljudi pa velja precej preprosto pravilo: če ste med jedjo žejni, lahko brez strahu popijete vodo. Kozarca vam zaradi skrbi pred »redčenjem želodčne kisline« ni treba skrivati do konca kosila.
