Kaj se zgodi s telesom, če jemo, kadar nismo lačni? (Posledice niso nedolžne)

Ne sliši se škodljivo, če jemo, kadar nismo lačni. Nenazadnje to počnemo skoraj vsi, nekateri celo vsak dan. Zakaj? Obstaja veliko razlogov: gremo v kino in kupimo kokice, pojemo zadnji kos pice, čeprav smo že siti, ob pijači dobimo še prigrizke. Kadar ne pazimo na telesno težo, ne pomislimo na to, kakšne so še druge posledice, ki jih ima na nas zaužita hrana. Je res vse tako nedolžno?

Telo nam sporoča, kdaj moramo jesti in kdaj moramo prenehati s hranjenjem, in sicer sta za to odgovorna dva hormona: grelin in leptin. Grelin sproža apetit in nam pošilja signale, kdaj smo lačni, medtem ko leptin zavira apetit in sporoča možganom, kdaj smo siti. Toda pozor: večinoma traja do 20 minut, da možgani dojamejo, kdaj smo siti. 

Kadar jemo, čeprav nismo lačni, se zgodi sledeče:

Hrana negativno vpliva na sladkor v krvi, še posebej kadar za prigrizke uporabimo predelano hrano, ki nam najprej zviša krvni sladkor, nato pa sledi sunkovit padec, ki nas naredi zaspane in razdražljive. To pa ni vse, kar povzroči: povišan krvni sladkor lahko vodi do zdravstvenih težav, vključno z diabetesom tipa 2. 

Nezavedno si lahko povišamo krvni sladkor, kadar sočasno jemo in počnemo nekaj drugega, na primer igramo igrice ali gledamo televizijo. Kar na enkrat zmanjka cela vrečka čipsa ali banjica sladoleda, mi pa zaradi distrakcije nismo spoznali, da smo že konkretno siti. To vpliva tudi na prebavni sistem. 

Če nismo sproščeni in z mislimi pri prehranjevanju, prebavni sistem ne sprošča potrebnih encimov za predelavo hrane, ki jo dajemo v usta, to pa vodi do nelagodja. Prehranjevanje, kadar smo z mislimi drugje, lahko zmanjša učinkovitost prebavnega procesa za 30 ali celo 40 odstotkov. 

Vrsta hrane, ki jo zaužijemo, vpliva na naše razpoloženje. Vnos "hrane za tolažbo" sprošča dopamin v možganih, kar pomeni, da se počutimo dobro. Vendar pa temu dobremu občutku kmalu sledi padec - tako kot pri drogi. Veliko ljudi se zateka k hrani, kadar se počutijo tesnobni, pod stresom, žalostni in podobno, kar lahko vodi v motnje prehranjevanja.

Nepravilno prehranjevanje in slaba prebava vodita do slabe absorpcije hranilnih snovi v telo, šibita imunski sistem, motita spanec, nabirata odvečno telesno težo ter povečujeta tveganje za razvoj srčnih bolezni in sladkorne bolezni. Zato le pazite, kako in kaj jeste.