Izsledki nove raziskave kažejo, da večji vnos ultrapredelane hrane povečuje tveganje za prezgodnjo smrt, zlasti zaradi bolezni srca in sladkorne bolezni.
Ameriški raziskovalci so izračunali, da lahko uživanje določenih vrst hrane življenjsko dobo skrajša tudi za deset odstotkov. Največjo škodo povzročajo živila, ki jih ljudje uživajo najpogosteje – in to niso čips ali sladkarije, temveč med drugim pekovski izdelki iz rafinirane moke, predelano meso in sladkane pijače. Do teh ugotovitev so prišli na podlagi obsežnega in reprezentativnega vzorca prebivalstva.
Večja smrtnost in večje tveganje za bolezni
"Prekomerno uživanje visoko predelane hrane pomeni krajše življenje," ugotavljajo znanstveniki, ki so skoraj tri desetletja spremljali več kot 500.000 ljudi. Po upoštevanju drugih dejavnikov tveganja se je tveganje za prezgodnjo smrt povečalo za do 15 odstotkov pri moških in 14 odstotkov pri ženskah.
Glavna avtorica raziskave Erikka Loftfield z ameriškega Nacionalnega inštituta za rak je poudarila, da imajo pri tem pomembno vlogo predelane brezalkoholne pijače, tako sladkane kot tudi "dietne" različice. Prav pijače ter ultrapredelani kruh in pekovski izdelki iz rafiniranih žit so bili med udeleženci raziskave najpogosteje uživana živila. Raziskava potrjuje povezavo med uživanjem visoko predelane hrane in večjo smrtnostjo, predvsem zaradi bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni tipa 2.
Kaj je sistem NOVA?
Pri določanju stopnje predelanosti živil strokovnjaki pogosto uporabljajo klasifikacijski sistem NOVA. Razvil ga je Carlos Monteiro, upokojeni profesor prehranskih znanosti in javnega zdravja z Univerze v São Paulu, ki velja za enega od avtorjev pojma ultrapredelana hrana.
Sistem živila razvršča glede na stopnjo predelave – od nepredelanih oziroma minimalno predelanih živil, kot sta sadje in zelenjava, prek zmerno predelanih izdelkov, kot so mesnine in klobase, do ultrapredelane hrane. Po definiciji Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo takšna živila vsebujejo sestavine, ki jih v domači kuhinji običajno ne uporabljamo. Njihov namen je izboljšati okus, teksturo, videz ali obstojnost izdelka.
Kaj vsebuje ultrapredelana hrana?
Med dodatki, ki jih pogosto najdemo v teh izdelkih, so:
- konzervansi proti plesnim in bakterijam,
- emulgatorji, ki preprečujejo ločevanje sestavin,
- umetna barvila,
- sredstva proti penjenju,
- polnila,
- belila,
- sredstva za želiranje in glaziranje,
- ter velike količine dodanega sladkorja, soli in maščob.
Vsi ti dodatki so namenjeni predvsem izboljšanju okusa, videza in trajnosti izdelkov.
"Slabše kot jeste, pogosteje zbolevate"
Predhodna študija, predstavljena na letnem srečanju Ameriškega združenja za prehrano v Chicagu, je analizirala prehranske podatke skoraj 541.000 Američanov, starih od 50 do 71 let. Podatki so bili zbrani leta 1995 v okviru projekta NIH-AARP Diet and Health Study.
Raziskovalci so te podatke povezali s tveganjem smrti v naslednjih 20 do 30 letih. Ugotovili so, da so imeli posamezniki z največjim vnosom ultrapredelane hrane bistveno večje tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni ali sladkorne bolezni kot tisti z najnižjim vnosom. Za razliko od nekaterih prejšnjih raziskav pa niso zaznali povečanja smrtnosti zaradi raka.
Tudi dietne pijače niso nedolžne
Čeprav proizvajalci dietnih pijač obljubljajo manj ali nič sladkorja, ti izdelki pogosto vsebujejo umetna sladila in druge dodatke. Raziskava je pokazala, da imajo ljudje, ki dnevno popijejo več kot dve porciji sladkanih ali umetno sladkanih pijač, večje tveganje za prezgodnjo smrt.
Predelano meso ostaja med največjimi tveganji
Že prejšnje raziskave so pokazale, da prekomerno uživanje predelanega mesa, kot so slanina, hrenovke, klobase, šunka, prekajena govedina in sušeni mesni izdelki, povečuje tveganje za raka debelega črevesa, bolezni srca, sladkorno bolezen in prezgodnjo smrt. Posebej zanimivo je, da številni ljudje izdelkov, kot je šunka, sploh ne dojemajo kot ultrapredelano hrano.
"Ugotovitve nove raziskave kažejo, da je lahko predelano meso med najbolj škodljivimi živili, vendar ljudje šunke običajno ne povezujejo z ultrapredelano hrano," je pojasnila Rosie Green, profesorica okolja, prehrane in zdravja na London School of Hygiene & Tropical Medicine.
Raziskava ima sicer določene omejitve. Podatki o prehrani so bili zbrani le enkrat, pred približno 30 leti, zato ni mogoče natančno oceniti sprememb prehranskih navad skozi čas. Kljub temu je proizvodnja ultrapredelane hrane od sredine devetdesetih let močno narasla. Danes naj bi skoraj 60 odstotkov dnevnega energijskega vnosa prihajalo prav iz te vrste hrane. Po nekaterih ocenah bi lahko bilo celo do 70 odstotkov vseh živilskih izdelkov na trgovskih policah uvrščenih med ultrapredelana živila.
Preberite še:
- Nove študije potrjujejo to, česar smo se bali: ultra procesirana hrana povzroča raka!
- Ugotovili so, da je ta hrana (ki jo vsi kdaj jemo) povezana z več kot 30 zdravstvenimi težavami, od sladkorne bolezni do raka
- Katera živila so ultra procesirana – in kako se jim izogniti?
Podobne ugotovitve tudi v drugih raziskavah
Pomembno je poudariti, da so podobne rezultate pokazale tudi druge raziskave. Ena od njih, objavljena maja letos in izvedena med več kot 100.000 zaposlenimi v zdravstvenem sistemu, je prav tako ugotovila večje tveganje za prezgodnjo smrt in bolezni srca in ožilja pri ljudeh, ki pogosto uživajo ultrapredelano hrano. Strokovnjaki ocenjujejo, da se je poraba takšnih izdelkov od devetdesetih let prejšnjega stoletja približno podvojila.
