16. 4. 2022, 11:40 | Vir: STA

Praznično prenajedanje: ne uživajte hrane s čustvi, opozarja stroka

Profimedia

Občutki stiske vplivajo tudi na našo prehrano. Kako se lahko izognete začaranemu krogu shujševalnih diet, ki običajno sledijo obdobju prenajedanja?

Na izredne razmere, kot sta vojna v Ukrajini in epidemija covida-19, se številni odzovejo s pretirano zaskrbljenostjo ali občutki tesnobe. To vpliva na naše čustveno razpoloženje, v katerem lahko hrana pomeni tolažbo, svarijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Med velikonočnimi prazniki so strokovnjaki pozval k uravnoteženi prehrani in dnevni rekreaciji.

Če nam zaradi spremenjenega čustvenega razpoloženja hrana pomeni tolažbo, bomo lahko veliko razmišljali o njej in se prenajedali, čeprav dejansko ne bomo lačni, so opomnili na NIJZ.

Praznično prenajedanje ima lahko dolgoročne posledice

Vendar raziskave medtem kažejo, da lahko nestrokovno hujšanje, enolična prehrana ali modne diete celo škodijo zdravju. Praznike zato preživimo ob uravnoteženi prehrani in dnevni rekreaciji, da kasnejše diete ne bodo potrebne, svetujejo na NIJZ.

Raziskave so nadalje pokazale, da prazniki tako močno zaznamujejo naše prehranjevanje, da preko leta težje nadzorujemo telesno težo in se posledično zredimo.

Dolgoročno to lahko vodi v debelost z resnimi dejavniki za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja in nekaterih drugih kroničnih bolezni. Po drugi strani pa se lahko zgodi tudi, da bomo izgubili tek in nas hrana ne bo zanimala.

Ključno je vzdrževati ravnovesje med gibanjem in prehrano

Oboje, še zlasti v primeru, če smo ob tem opustili redno telesno dejavnost, vpliva na izgubo mišične mase in kopičenje maščob ter na naše počutje, dolgoročno pa na slabše zdravstvene izide. Kadar potrebujemo dobro delovanje imunskega sistema, je zato ohranitev ali vzpostavitev optimalne prehrane ključnega pomena.

A predvsem je pomembno, da v svoj življenjski slog vgradimo čim več pozitivnih dejavnikov zdravja v skladu s svojimi možnostmi. Pravilna prehrana pa naj po predlogu inštituta postane predvsem del užitkov v življenju in ne sredstvo tolažbe, nadzora ali celo samokaznovanja.

Praznična stiska se pozna pri prehrani

Velikonočne praznike različno doživljamo in imamo do njih tudi različen odnos. Nekaterim pomenijo več, drugim manj. Morda lahko to pri nekaterih vzbudi neprijetne občutke, otožnost ali žalost, kar je do neke mere razumljivo.

Če smo osamljeni ali doživljamo kakšno drugo stisko, pokličimo svoje bližnje ali prijatelje oz. pomislimo na druge možnosti za pogovor. Če pa so ljudje že okoli nas, pomislimo na tiste, ki te sreče nimajo. Namenimo jim klic ali spodbudno misel.

Če je stiska zelo huda, poiščimo strokovno pomoč. Viri pomoči na področju duševnega zdravja so dostopni na spletni strani, kjer je mogoče najti obliko pomoči ali podpore, ki nam najbolj ustreza.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.