Ste ljubitelj kave in jo pijete tudi po 15. uri? Potem je dobro vedeti, kaj se dogaja z vašim telesom (morda vas to preseneti)

Nekateri nimajo težav s spancem, tudi če popoldan uživajo v skodelici kave. A dobro je vedeti, na kaj ta navada pravzaprav vpliva.

Milijoni ljudi dan zaključijo s popoldansko ali večerno skodelico kave, prepričani, da ni težav, dokler zvečer brez težav zaspijo. Toda nove raziskave kažejo, da je vpliv kofeina na spanec veliko bolj zapleten. Čeprav lahko spite priporočenih osem ur in se ponoči sploh ne prebujate, to še ne pomeni, da so se vaši možgani zares spočili.

Znanstveniki z Medicinske univerze v poljskem Wroclawu opozarjajo, da se pravi učinek kofeina pogosto skriva globlje – v kakovosti spanja in sposobnosti možganov za nočno obnovo, poroča portal Independent.

Ni pomembno le, koliko spite, ampak kako spite

Dolga leta je veljalo prepričanje, da je glavna težava poznega pitja kave nespečnost ali težje uspavanje. Nova analiza, objavljena v znanstveni reviji Nutrients, pa kaže, da kofein lahko vpliva na možgane tudi takrat, ko človek spi povsem običajno dolgo. "Kofein lahko skrajša spanec ali oteži uspavanje. Toda tudi kadar človek spi dovolj dolgo, lahko zmanjša aktivnost počasnih možganskih valov in povzroči, da možgani ostanejo v bolj budnem stanju," pojasnjuje profesorica Donata Kurpas, ena od avtoric raziskave. To pomeni, da lahko oseba preživi osem ur v postelji, zjutraj pa se kljub temu zbudi utrujena, brez pravega občutka regeneracije.

Raziskovalci so se osredotočili na tako imenovane počasne možganske valove, ki so ključni pokazatelj globokega spanca. Prav v tej fazi se možgani in telo najbolj učinkovito obnavljajo, utrjujejo spomine in odpravljajo posledice vsakodnevnega stresa. S pomočjo elektroencefalografije (EEG), ki beleži električno aktivnost možganov med spanjem, so ugotovili, da kofein zmanjšuje aktivnost teh valov. "EEG nam pokaže ne le, ali nekdo spi, temveč tudi, kako njegovi možgani spijo," pojasnjuje Kurpas. Posledica je bolj površinski spanec, ki je po svojih značilnostih bližje budnosti kot globokemu počitku.

Kofein lahko ustvari začaran krog utrujenosti

Kava je znana po tem, da poveča budnost in zmanjša občutek utrujenosti. Toda raziskovalci opozarjajo, da lahko v nekaterih primerih deluje kot kratkoročna rešitev, ki dolgoročno težavo celo poglablja. Če kofein pomaga posamezniku ostati zbran čez dan, hkrati pa slabša kakovost nočnega okrevanja, lahko nastane začaran krog: več utrujenosti vodi do večje potrebe po kavi, ta pa dodatno poslabša kakovost spanja.

Na vpliv kofeina ne vpliva le ura, ob kateri spijemo kavo. Pomembni so tudi starost, genetika, hitrost presnove, raven stresa, telesna pripravljenost in individualna občutljivost na kofein. Zato nekdo po večerni kavi zaspi brez težav, medtem ko lahko pri drugi osebi že jutranja skodelica vpliva na kakovost spanca naslednjo noč. Strokovnjaki poudarjajo, da univerzalnega pravila ni. Za nekatere je lahko kava ob 15. uri povsem neproblematična, za druge pa lahko že precej prej vpliva na nočno regeneracijo.

Preberite še:

Znanstveniki so pregledali podatke iz 32 raziskav, opravljenih med letoma 1980 in 2026. Skoraj vse so pokazale enak vzorec: kofein zmanjšuje aktivnost, povezano z globokim spanjem, in ustvarja lažji, bolj nemiren ter bolj budnosti podoben spanec. Najizrazitejši učinki so bili opaženi v prvem delu noči, ko telo običajno dosega najgloblje faze spanja.

Ali bi morali po 15. uri opustiti kavo?

Raziskovalci ne pozivajo k popolni odpovedi kavi. Njihovo sporočilo je predvsem, da hitro uspavanje ni zanesljiv pokazatelj kakovostnega spanca. Če se pogosto zbujate utrujeni, čeprav spite dovolj dolgo, je morda smiselno razmisliti o tem, koliko kofeina zaužijete in kako pozno čez dan ga pijete.

Pravi vpliv kave se namreč morda ne pokaže v tem, kako hitro zaspite, temveč v tem, kako učinkovito se vaši možgani obnavljajo med spanjem. In prav tam se lahko skriva razlog, zakaj ste zjutraj še vedno brez energije - kljub osmim uram spanja.