Se dogaja tudi vam? Poleti jemo manj, tehtnica pa kaže drugače: nutricionistka razkriva, zakaj se redimo tudi v vročini (tega marsikdo ne ve, gre za odziv telesa)

7. 7. 2026, 09:00 | Uredništvo
Se dogaja tudi vam? Poleti jemo manj, tehtnica pa kaže drugače: nutricionistka razkriva, zakaj se redimo tudi v vročini (tega marsikdo ne ve, gre za odziv telesa) (foto: Profimedia)
Profimedia

Se to dogaja tudi vam? Jeste manj, a vseeno se redite? Potem je dobro vedeti, zakaj je tako.

Ko temperature presežejo 30 stopinj Celzija, mnogi izgubijo apetit. Težki obroki postanejo manj privlačni, želja po hrani se zmanjša, pogosteje posegamo le po sadju ali lahkih prigrizkih. Kljub temu pa marsikdo ob koncu poletja presenečeno ugotovi, da je pridobil kakšen kilogram. Kako je to mogoče? Strokovnjaki pojasnjujejo, da gre za kombinacijo naravnih telesnih odzivov na vročino in sprememb v vsakodnevnih navadah.

Telo se pred vročino brani z zmanjšanim apetitom

Človeško telo si tudi v največji vročini prizadeva ohranjati notranjo temperaturo okoli 37 stopinj Celzija. Prebava hrane, zlasti beljakovin in mastnih jedi, pri tem ustvarja dodatno toploto, zato organizem skuša zmanjšati toplotno obremenitev tako, da zavira občutek lakote. Ta pojav je znan kot termični učinek hrane. Manjši apetit je zato pravzaprav obrambni mehanizem, ki telesu pomaga preprečevati pregrevanje. Nutricionistka Beth Czerwony s priznane ameriške klinike Cleveland pojasnjuje, da je izguba apetita v vročini povsem pričakovana. "Izguba tekočine lahko povzroči blago dehidracijo, ki upočasni delovanje črevesja," pojasnjuje. Dodaja, da telo v takšnih razmerah daje prednost nadomeščanju tekočine, zato veliko pogosteje občutimo žejo kot lakoto.

Vročina vpliva tudi na hormone

Na zmanjšan apetit ne vpliva le vročina sama, temveč tudi hormonske spremembe. Profesor Gordon Fisher z Univerze v Alabami opozarja na raziskave, ki kažejo, da visoke temperature spodbujajo nastajanje serotonina – nevrotransmiterja, ki med drugim zmanjšuje občutek lakote. Hkrati se znižuje raven nekaterih črevesnih hormonov, ki možganom običajno sporočajo, da je čas za obrok. To potrjujejo tudi raziskave. Študija Univerze Bedfordshire iz leta 2020 je pokazala, da ljudje ob temperaturah okoli 30 stopinj Celzija v povprečju zaužijejo približno 250 kalorij manj na dan kot ob prijetnejših temperaturah okoli 20 stopinj.

Preberite še:

Zakaj se torej kljub temu redimo?

Čeprav poleti pogosto pojemo manj, se naše navade precej spremenijo. Prav te spremembe so pogosto razlog, da tehtnica pokaže višjo številko. Namesto običajnih obrokov čez dan pogosto posegamo po prigrizkih. Ker jih uživamo večkrat dnevno, lahko skupni energijski vnos hitro preseže kalorijsko vrednost enega ali dveh uravnoteženih obrokov. Poleg tega zaradi žeje pogosto posegamo po sladkih gaziranih pijačah, ledenih čajih, sadnih sokovih ali osvežilnih alkoholnih koktajlih. Takšne pijače vsebujejo precej kalorij, vendar ne dajejo občutka sitosti, zato jih zlahka zaužijemo preveč.

Visoke temperature vplivajo tudi na raven telesne aktivnosti. Mnogi se v najbolj vročem delu dneva zadržujejo v klimatiziranih prostorih, manj hodijo, redkeje telovadijo in porabijo manj energije. Strokovnjaki opozarjajo še na en zanimiv pojav. Ker telesu poleti ni treba porabljati energije za ogrevanje, kot jo pozimi, se skupna dnevna poraba kalorij nekoliko zmanjša. Nekatere epidemiološke raziskave kažejo, da je lahko dnevna poraba energije v vročem okolju tudi do 10 odstotkov nižja, če so vsi drugi dejavniki enaki.

Zato poletni paradoks pravzaprav ni tako nenavaden. Čeprav vročina zmanjša apetit, lahko pogostejše poseganje po kaloričnih pijačah, prigrizkih in manj gibanja hitro izničijo učinek manjših obrokov ter pripomorejo k pridobivanju telesne teže.

Nenavaden švedski ritual osvaja svet: ljudje zdaj množično počnejo to pred smrtjo