Pozor! Pomanjkanje spanca lahko vpliva na več stvari

Medsebojna pomoč je eden temeljev civilizirane družbe. A če hočemo pomagati drugim, moramo najprej poskrbeti zase, pravi stara modrost (in letalske družbe). To idejo je zdaj potrdila tudi raziskava znanstvenikov Eti Ben Simon in Matthewa Walkerja z UC Berkeley. Ta razkriva, da pomanjkanje spanja otopi ravno to človeško lastnost, kar ima oprijemljive posledice tako za nespečneža kot za njegovo okolico.

Pomanjkanje spanja povezujejo s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni, depresijo, sladkorno bolezen, povišan krvni tlak in splošno umrljivost. A po novem vemo tudi, da premalo ur pod vekami okrni našo temeljno družbeno zavest, zaradi česar izgubimo željo in voljo pomagati drugim.

Statistična analiza je pokazala, da se dobrodelna nakazila v tednu po premiku ure naprej (ko večina prebivalcev "izgubi" in izgubi eno uro) zmanjšajo za 10 odstotkov. V državah, kjer ne premikajo ure, takšnega nihanja ni, prav tako dobrodelnost ne zaniha ob premiku ure nazaj, ko celih 60 minut spanja pridobimo.

Trikrat potrjeno dejstvo

V prvem delu študije so možgane 24 zdravih prostovoljcev slikali z magnetno resonanco, prvič po osmih urah spanja in drugič po neprespani noči. Območja v možganih, ki so odgovorna za empatijo ali razumevanje drugih, so bila ob pomanjkanju spanja manj aktivna. "Ko razmišljamo o drugih, nam ta možganska mreža omogoči, da razumemo njihove potrebe: O čem razmišljajo? Ali jih kaj boli? Potrebujejo pomoč? Ta mreža je bila pri neprespanih posameznikih zelo okrnjena, kot da se ti deli možganov ob interakciji z drugimi sploh ne bi odzvali," dodaja Simon.

V drugem delu študije so več kot 100 ljudi spremljali tri ali štiri noči. V tem času so merili kakovost spanja - dolžino in pogostost zbujanja. Nato so sodelujoči ocenili, kako zelo si želijo pomagati drugim, na primer pridržati vrata dvigala ali pomagati poškodovanemu tujcu na ulici. Tudi v tem poskusu je padec kakovosti spanja od ene do druge noči napovedoval bistveno manjšo pripravljenost pomagati drugemu.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Psihologinja Mirjam Rojec (@pomirjam.se)

Tretji del študije je obsegal analizo 3 milijonov dobrodelnih donacij v ZDA med leti 2001 in 2016. Ob tem so ugotovili že omenjeni 10-odstotni padec ob premiku ure. Študija je objavljena v reviji PLOS Biology.

Premalo spanja ne vpliva le na telesno in duševno zdravje

Na udaru so tudi medčloveški odnosi in altruistična naravnanost celotnih narodov. "V zadnjih 20 letih smo odkrili zelo globoko povezavo med zdravim spancem in duševnim zdravjem. Pravzaprav nismo našli niti ene psihiatrične motnje, pri kateri spanje ne bi trpelo," pojasnjuje Walker. "A to novo delo ne kaže le tega, da lahko spanje škodi zdravju posameznika, temveč lahko poslabša družbene interakcije med posamezniki ter načne osnovno tkivo človeške družbe. Naše funkcioniranje kot družbena vrsta je očitno globoko odvisno od količine spanca, ki si ga privoščimo."

Že prejšnje raziskave so povezale pomanjkanje spanja s umikanjem ljudi v samoto in večjo družbeno izolacijo ter močnejšimi občutki osamljenosti. Še huje, ko so se nenaspani posamezniki družili z ljudmi, so se ti nalezli osamljenosti, kot bi šlo za virus.