Zakaj dela siesta mnoge Špance nesrečne?

Španci so svetu dobro poznani po svojih siestah, odmoru med delavnim časom za počitek. Kosilo pride na vrsto ob dveh popoldan, delo pa se konča šele po sedmi uri zvečer. Temu sledi pozna večerja, ki je na urniku šele po osmi uri. Turiste razveseljuje, da se mnoge restavracije zaprejo šele po polnoči, kako pa tovrsten ritem življenja vpliva na domačine?

Španci delajo čisto malo dlje, kot je evropsko povprečje, in sicer 37,8 ur na teden, poroča CNN. Vendar pa v primerjavi s preostankom celine spijo manj, 7,13 ur na noč, je razvidno iz zdravstvenih poročil. Sieste in pozne večerje pa niso bile od nekdaj del španskega življenja.

Sprememba v časovnici se je začela s človekom po imenu Francisco Franco. Bil je španski vojaški diktator, ki je vlada med leti 1936 in 1975. Med drugo svetovno vojno je spremenil španski časovni pas in ga uskladil s svojo zaveznico Nemčijo. Vse se je zamaknilo za eno uro naprej in od takrat se to ni spremenilo. 

Španci bi morali imeti enak urnik kot prebivalci Lizbone in Londona, vendar pa se pozimi nahajajo v berlinskem ozračju, poleti pa je pri njih tako kot v Istanbulu. 

Siesta je tradicionalno predstavljala odmor za kmetijske delavce v Španiji in Italiji. Odmor se je začel običajno okoli poldneva, ko je sonce pripekalo najvišje. Po špansko beseda siesta pomeni počitek, vendar pa glede na raziskavo sredi dneva počiva le 18 odstotkov Špancev. Večini ljudi se urnik le raztegne pozno v noč, najbolj pa trpijo ženske, ki poleg službe opravljajo še vsa gospodinjska dela. Zaradi dolgi delovnih ur so Španci tudi manj produktivni v službi.

Trenutna vlada poskuša spremeniti njihov čas in ga povrniti v bolj človeku prijazen urnik, toda ne glede na poskuse politikov, da bi delavcem zagotovili prijaznejše delovne pogoje, se najverjetneje ne bo nič kaj kmalu spremenilo. 

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol