Uredništvo | 30. 8. 2023, 12:22

Panika, otrok se duši: kaj storiti?

Profimedia

Otroci imajo navado, da vse, kar primejo v roke, nesejo v usta, kar lahko hitro privede do nezaželenega dogodka. 

Ob nedavnem neljubem dogodku, ki se je zgodil na sejmu Agra v Gornji Radgoni, ko je policist rešil otroka pred zadušitvijo, vam podajamo ključne nasvete, kako ravnati v takšni situaciji.

Pomembno je, da imamo majhnega otroka vedno pod nadzorom, tudi če se nam zdi, da ni nevarnosti. Velikokrat pa otroke ogrožajo tudi zadušitve s hrano, zato strokovnjaki priporočajo, da naj bo hrana narezana na majhne koščke, otroci pa naj ne jedo živil okrogle oblike. 

Zaradi nevarnosti zadušitve je smrtno nevarno hranjenje mlajših od treh let z drobnimi orehi in semeni, opozarja vodja Službe za pljučne bolezni na ljubljanski pediatrični kliniki, dr. Uroš Krivec. Tudi starejši malčki lahko pogoltnejo cel lešnik, arašid ali prevelik košček jabolka, težave jim lahko povzroči slabo prežvečen kos tršega mesa ali trd okrogel bonbon, navaja Bibaleze.

Ne glede na vzrok, je lahko zapora dihalne poti smrtno nevarna, zato je pomembno, da prepoznate stanje tujka v dihalih in pravilno ukrepate.

Pomembno je, da prepoznate stanje tujka v dihalih in pravilno ukrepate.

Pomembno je, da prepoznate stanje tujka v dihalih in pravilno ukrepate.

Profimedia

Kako prepoznati nujno stanje tujka v dihalih?

Na zaporo dihalne poti je treba pomisliti, če začne otrok med hranjenjem ali med igro nenadoma kašljati, se dušiti in hripati, hkrati pa nima nobenih znakov druge bolezni. Če je kašelj neučinkovit, je to znak, da potrebuje pomoč.

Kako ukrepati?

Prvi korak ob sumu na zaporo dihalne poti je, da preverite ustno votlino. "Tega ne poskušamo večkrat, saj obstaja velika nevarnost, da bomo tujek porinili še globlje v dihalno pot, posledično bomo dihalno pot popolnoma zaprli," pravi strokovni sodelavec za prvo pomoč pri Rdečem križu Slovenije Željko Malić. Ob tem pa dodaja, da je zelo pomembno, da ne zarinete prsta v grlo, tako lahko namreč stanje zelo poslabšate ali celo še ogrozite življenje.

Postopek prve pomoči pri dušenju dojenčka: 

  • Najprej dojenčka namestimo na svoja kolena, tako da je obrnjen na trebuh in z glavo navzdol.
  • Izvedemo pet udarcev s peto roke med dojenčkovi lopatici.
  • Če tujek zleti ven, postopek končamo.
  • Če nam po petih udarcih ni uspelo, dojenčka obrnemo na hrbet, tako, da ima glavo nižje od trupa.
  • Z dvema prstoma se postavimo na isto mesto kot pri zunanji masaži srca in izvedemo pet pritiskov s hitrostjo en pritisk na sekundo.
  • Izmenjujemo ta dva koraka, pet udarcev med lopatici in pet pritiskov na prsni koš toliko časa, da tujek ne izpade ven iz dihalnih poti ali do prihoda reševalcev.
  • Če smo pri dojenčku zaznali odsotnost zavesti, dihanja in delovanja srca, potem začnemo z oživljanjem.

 Postopek pri dušenju otroka, starejšega od enega leta:

  • Otroka spodbujamo h kašlju, saj lahko že močni sunki izkašljevanja iztisnejo tujek iz dihalnih poti.
  • Če kašelj ni bil uspešen, otroka nagnemo naprej in ga močno in ostro udarimo med lopaticami. Preverimo, če je tujek zletel ven. Če ni, ga udarimo še štirikrat, ob tem pa pred vsakim udarcem preverimo, če je otrok že izpljunil.
  • Če je tujek še v dihalnih poteh, nadaljujemo z naslednjim postopkom.
  • Postavimo se otroku za hrbet in izvedemo pet Heimlichovih stisov. Eno dlan stisnemo v pest, drugo roko položimo nanjo, palca naj bosta obrnjena proti trebušni steni in ju položimo na področje med popkom in žličko ter sunemo proti sebi in navzgor.
  • Po potrebi to ponovimo do petkrat.
  • Če je otrok v nezavesti, moramo takoj začeti z oživljanjem in poklicati nujno medicinsko pomoč.
Pomembno je, da znanje prve pomoči redno obnavljamo.

Pomembno je, da znanje prve pomoči redno obnavljamo.

Profimedia

Zapora dihalne poti s tujkom je lahko dramatičen zaplet, ki ima lahko brez takojšnjega ukrepanja zelo hude posledice, zato je pomembno, da se starši opremimo z znanjem. Veliko pa lahko naredimo že preventivno. Poskrbimo, da bodo vsi majhni delci izven dosega otrok. Otrokom nikoli ne dajajmo hrane med vožnjo, še posebej ne bombonov, oreškov in žvečilnega gumija. Tudi na splošno naj bo otrok, mlajši od pet let med hranjenjem vedno pod budnim očesom odrasle osebe. In kar je najbolj pomembno, bodimo pripravljeni in redno obnavljajmo znanje prve pomoči.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol