Kakšna bo družba, kjer bodo ljudje živeli do 120. leta? (Znanstveniki vedo vse več o tem, kako upočasniti staranje)

Človeštvo že stoletja išče eliksir večne mladosti. Smo z vsemi revolucionarnimi dognanji na področju znanosti in tehnologije zdaj vsaj korak bližje temu, da bi ga končno našli?

Po poročanju The Economista je ameriški znanstvenik Clive McCay že v tridesetih letih prejšnjega stoletja prišel do pomembnega spoznanja. Ugotovil je namreč, da če podgane dobijo le toliko hrane, da malodane stradajo, to lahko podaljša njihovo življenjsko dobo za do 33 odstotkov.

"Smisel vrste je razmnoževanje, toda če stradaš, to ni na vrhu tvoje lestvice potreb. Želiš preživeti. Organizem pa si vseeno želi, da bi se razmnoževal, zato bo podaljševal življenje, da bi prišel do točke, ko se lahko uspešno reproducira," pravijo strokovnjaki.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by The Economist (@theeconomist)

Podjetja, ki želijo umetno podaljšati življenje, kar je vse bolj dobičkonosna industrija, se torej danes ukvarjajo s posnemanjem bioloških procesov, povezanih s staranjem, za katere se zdi, da so laboratorijskim živalim podaljšali življenje, ali pa z razvijanjem zdravil, ki lahko odstranijo postarane celice, ki jih telo ne potrebuje več.

V zagonska podjetja, osredotočena na podaljševanje življenjske dobe, so že investirali mnogi podjetniški magnati, na primer Peter Thiel, soustanovitelj PayPala, Larry Page in Sergey Brin, soustanovitelja Googla, in Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona. Tudi Sam Altman, izvršilni direktor OpenAI, je razkril, da je pred dvema letoma vložil kar 180 milijonov dolarjev v podjetje Retro Biosciences v Silikonski dolini, ki dela na tem, da bi človeški življenjski dobi dodala deset zdravih let. 

Znan način podaljševanja življenja je torej močno omejevanje števila kalorij, ki jih žival – ali človek – zaužije kot del sicer uravnotežene prehrane. A ker je živeti s takšnimi kaloričnimi restrikcijami za povprečnega človeka naporno, so tu tudi zdravila, ki prinašajo podobne rezultate. Eno od njih je metformin, ki je bil odobren za uporabo proti sladkorni bolezni tipa 2; drugi je rapamicin, imunosupresiv, ki se uporablja pri presaditvah organov. 

Še en način je razvijanje zdravil, ki ubijejo "postarane" celice, od katerih telo nima več koristi. Naravni mehanizmi za odstranjevanje teh celic skozi leta namreč oslabijo in če jim pomagamo, to ni dobro le zaradi "čiščenja" telesa: postarane celice lahko v zdravih okoljih povzročijo tudi vse vrste nepravilnosti. Vseeno pa zdravila senolitiki, ki jih napadajo, prinašajo tudi določena tveganja, saj je težko odstraniti eno vrsto celice, ne da bi pri tem poškodoval še druge.

Da so senolitiki, vse kaže, prihodnost zdravega in aktivnejšega staranja, je nedavno za MMC RTV SLO omenil tudi zdravnik Zvezdan Pirtošek iz ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra.

"Govorimo o novi skupini preparatov, ki jih imenujemo senolitiki in jih za zdaj preskušajo na živalih. Danes s temi senolitiki lahko pri miškah podaljšamo življenje brez s starostjo povezanih bolezni že za 30 odstotkov," je dejal. 

Skupine akademskih in komercialnih raziskovalcev po poročanju The Economista preučujejo tudi, kako pomladiti celice in tkiva s spreminjanjem "epigenetskih" markerjev na kromosomih, ki celicam povedo, katere gene naj aktivirajo. Ti markerji se kopičijo s starostjo; če jih odstranite "vzvratno", boste morda znotraj telesa, ki je v resnici staro 65 let, uspeli proizvesti celice dvajsetletnika. In če lahko posnemanje omejevanja kalorij in čiščenje postaranih celic zamakne staranje, so nekateri prepričani, da bi ga epigenetsko pomlajevanje lahko popolnoma ustavilo ali človeka celo pomladilo.

Vseeno pa znanstvenike skrbijo možgani. Tudi če jim uspe upočasniti ali ustaviti staranje telesa, bodo težko obšli dejstvo, da imajo možgani končno zmogljivost, ki je zaradi naravne selekcije prilagojena konvencionalnim življenjskim dobam. Družba bo tako morala najti še način, kako se prilagoditi naravnemu staranju možganov.

Kaj bi nam lahko prinesla daljša življenja?

Četudi se zdi, da so z podaljševanjem življenja trenutno obsedeni zgolj vplivni in premožni, The Economist napoveduje, da se bodo, če nam to res uspe doseči, tovrstni načini hitro razširili in postali dostopni vsem. Toda kaj bi to pomenilo za družbo? Če bi vse več ljudi živelo dlje, bi to gotovo imelo določene posledice, med drugim podaljševanje delovne dobe. To bi morda pozitivno vplivalo na ženske in enakost na delovnem mestu, saj bi lahko kljub času, ki bi ga preživele na porodniškem dopustu in ob vzgoji otrok, po koncu reproduktivne dobe delale dlje.

Sčasoma bi lahko prišlo še do globljih premikov. Morda bi ljudje postali bolj zaskrbljeni za družbo in planet, na katerem živimo, saj bi se zavedali, da se lahko nekoč "oddaljene" grožnje dotaknejo tudi njih. Kult mladosti bi morda ob tolikšnem številu stoletnikov izginil. Dolgoživost omogoča tudi bolj potrpežljivo kopičenje kapitala, kar je pomemben dejavnik pri nastanku in krepitvi srednjega razreda. Poleg tega bi družine zajemale še več generacij, kar bi gotovo vplivalo na spremembe v družinskih dinamikah.

Novo na Metroplay: "Te volitve bodo res prelomne" | N1 podkast s Suzano Lovec