Zaradi koronavirusa smo ljudje postali bolj odporni proti zdravilom

Nepotrebna in nepravilna uporaba protimikrobnih zdravil (predvsem antibiotikov) ter razvoj odpornosti mikrobov (bakterij in gliv) proti protimikrobnim zdravilom so eden največjih javnozdravstvenih izzivov 21. stoletja, tako v svetu kot pri nas, kar je še dodatno prišlo do izraza v času covida-19.

Odporni proti vedno več zdravilom

Ljudje smo prvič postali odporni tudi proti glivičnim okužbam. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je naraščajočemu izzivu odpornosti mikroorganizmov proti zdravilom dodala prvič seznam glivičnih patogenov, ki predstavljajo največjo grožnjo zdravju ljudi, in opozarja, da so nekateri sevi vse bolj odporni proti zdravilom in postajajo vse bolj razširjeni.

Vpliv covida-19

Vsi dosedanji podatki kažejo, da bi lahko tudi pandemija koronavirusa prispevala k povečanju odpornosti proti antibiotikom, prvič pa tudi proti glivam.

Med pandemijo se je namreč povečala neustrezna uporaba protimikrobnih zdravil, covid-19 pa je motil rutinsko preprečevanje in obvladovanje okužb v zdravstvenih ustanovah ter preusmeril vire iz nadzora protimikrobne odpornosti in odziva. 

Rešitve?

"Samo z odgovorno in pravilno uporabo protimikrobnih zdravil lahko zaustavimo trend naraščanja protimikrobne odpornosti. Po dostopnih podatkih uporabljamo preveč protimikrobnih zdravil tudi v indikacijah, ko jih ne potrebujemo," je poudaril Matjaž Jereb, specialist splošne medicine in vodja oddelka za intenzivno terapijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

Če ne bodo sprejeti konkretni ukrepi, je do leta 2050 pričakovati, da bo odpornost proti antibiotikom povzročila kar deset milijonov smrti po vsem svetu – več ljudi, kot jih trenutno umre zaradi raka.

Posledice

Odpornost proti antibiotikom ni bolezen kot taka, je primer globalne zdravstvene grožnje, ki se jo je država že lotila v pandemičnem obsegu. Če se bo trend naraščanja odpornosti na antibiotike nadaljeval, bi lahko tudi manjše okužbe postale smrtno nevarne, resne okužbe bi bilo nemogoče zdraviti, številni rutinski medicinski postopki pa bi lahko postali preveč tvegani za izvedbo.

Po drugi strani je odpornost proti antibiotikom tudi pomemben strošek za gospodarstvo, saj dolgotrajna bolezen poleg smrti in invalidnosti povzroči tudi daljše bivanje v bolnišnici, potrebo po dražjih zdravilih in finančne izzive za prizadete.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ