Priljubljeni kuhinjski aparat se je znašel pod drobnogledom znanstvenikov, njihove ugotovitve pa razkrivajo pomembne podrobnosti, ki bi jih moral poznati vsak uporabnik.
Cvrtniki na vroč zrak so v zadnjih letih postali nepogrešljiv pripomoček v številnih gospodinjstvih. Obljubljajo hitro pripravo hrane, hrustljavo skorjico in predvsem manjšo porabo olja kot pri tradicionalnem cvrtju. Toda ob njihovi vse večji priljubljenosti se pojavljajo tudi vprašanja o varnosti.
Na družbenih omrežjih se širijo objave, v katerih uporabniki opozarjajo, da naj bi bili cvrtniki na vroč zrak celo strupeni. Nekateri zatrjujejo, da jih zaradi morebitnih škodljivih snovi ne bodo nikoli več uporabljali. Najpogosteje se omenjajo plastika, premazi proti prijemanju, kemikalije PFAS in akrilamid, ki lahko nastaja pri pripravi hrane na visokih temperaturah. Toda ali so ti strahovi upravičeni? Znanstveniki z britanske Univerze v Birminghamu so raziskali, kaj se med pripravo hrane v teh napravah dejansko dogaja. Njihove ugotovitve so precej manj skrb vzbujajoče, kot bi lahko sklepali iz nekaterih spletnih objav.
Kaj se v resnici sprošča med pečenjem hrane?
Raziskovalci Univerze v Birminghamu so v študiji, objavljeni v znanstveni reviji ACS ES&T Air, preučevali onesnaževala, ki nastajajo med pripravo hrane v cvrtniku na vroč zrak. Merili so hlapne organske spojine (VOC), dušikove okside in ultrafine delce ter primerjali emisije pri pripravi različnih živil. Ugotovili so, da je količina nastalih onesnaževal precej odvisna od vrste hrane.
Živila z več maščobe, denimo slanina, so med pripravo sproščala več onesnaževal kot manj mastna živila. Toda ko so znanstveniki rezultate primerjali s klasičnim cvrtjem v globokem olju, so ugotovili veliko razliko. Pri cvrtju v globokem olju so izmerili od 10- do 100-krat več hlapnih organskih spojin kot pri pripravi mastne hrane v cvrtniku na vroč zrak. To pomeni, da je lahko uporaba cvrtnika na vroč zrak z vidika onesnaževanja zraka v kuhinji celo ugodnejša od tradicionalnega cvrtja. Pomembno je namreč razumeti, da se določene snovi med segrevanjem hrane sproščajo pri skoraj vseh načinih toplotne obdelave, ne le pri uporabi cvrtnikov na vroč zrak.
Znanstveniki odkrili še nekaj: Umazan cvrtnik sprošča več onesnaževal
Raziskava je razkrila še eno zanimivo ugotovitev, ki je pomembna predvsem za tiste, ki cvrtnik uporabljajo skoraj vsak dan. Znanstveniki so primerjali nov aparat s cvrtnikom, ki je bil uporabljen že več kot 70-krat. Izkazalo se je, da je starejši, uporabljeni aparat med testiranjem sproščal 23 odstotkov več hlapnih organskih spojin in več kot dvakrat toliko ultrafinih delcev kot novi cvrtnik.
Raziskovalci domnevajo, da so za to odgovorni predvsem ostanki hrane in maščobe, ki se sčasoma nabirajo tudi na težje dostopnih mestih. Kljub temu so bile izmerjene emisije še vedno nižje od tistih pri nekaterih drugih načinih cvrtja. Ugotovitve zato niso razlog za paniko, temveč opozorilo, kako pomembno je redno in temeljito čiščenje aparata.
Kaj pa akrilamid, ki nastaja med pečenjem?
Eden najpogostejših pomislekov glede cvrtnikov na vroč zrak je povezan z akrilamidom. Gre za kemično spojino, ki lahko nastaja med toplotno obdelavo živil, bogatih s škrobom, zlasti pri temperaturah nad približno 120 stopinj Celzija. Med takšna živila spadajo krompir, kruh in nekateri drugi izdelki iz žit. Akrilamid lahko nastaja pri cvrtju, pečenju v pečici in tudi pri pripravi hrane v cvrtniku na vroč zrak. To pomeni, da njegova prisotnost ni posebnost tega aparata.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) opozarja, da lahko akrilamid v prehrani povečuje tveganje za razvoj raka, zato je priporočljivo zmanjševati njegovo nastajanje. Pri pripravi krompirja in drugih škrobnih živil je zato bolje doseči zlato rumeno barvo kot temno rjavo oziroma močno zapečeno skorjico. Pomembna sta tudi primerna temperatura in čas pečenja.
Ali so teflonski premazi nevarni?
Drugo pogosto vprašanje je povezano s premazi proti prijemanju, ki jih imajo številni cvrtniki na vroč zrak. Pri tem se največkrat omenjajo kemikalije PFAS, velika skupina snovi, med katere spada tudi PTFE, bolj znan pod trgovskim imenom teflon. PTFE se uporablja za izdelavo površin, na katere se hrana ne prijema.
V Evropski uniji njegova uporaba v cvrtnikih na vroč zrak trenutno ni splošno prepovedana, čeprav potekajo postopki za širše omejevanje uporabe kemikalij PFAS. Pomembna je predvsem temperatura. Pri približno 260 stopinjah Celzija in višjih temperaturah se lahko začne poslabševati obstojnost nekaterih premazov iz PTFE, pri še višjih temperaturah pa lahko pride do njihove izrazitejše razgradnje.
Večina cvrtnikov na vroč zrak deluje pri temperaturah do približno 200 stopinj Celzija, nekateri modeli pa omogočajo segrevanje do 240 stopinj. Pri pravilni uporabi zato ni mogoče preprosto sklepati, da takšni premazi sproščajo nevarne količine škodljivih snovi. Več previdnosti je potrebne pri poškodovanih površinah. Če je premaz opraskan, se lušči ali vidno razpada, je priporočljivo košaro zamenjati oziroma ravnati po navodilih proizvajalca.
Preberite še:
- Uf, za to pa se bo marsikdo zagrebel: v Hoferju bo na voljo nekaj, kar je v kuhinji dandanes skoraj nepogrešljivo, cena pa je izjemno ugodna
- Tudi vi še kuhate testenine? Morda boste uknili vrelo vodo, saj obstaja enostavnejši in bolj učinkovit način, kako do dobre "pašte"
- Skrb vzbujajoče: peka peciva v teh pekačih lahko ogrozi vaše zdravje
Kako varno uporabljati cvrtnik na vroč zrak?
Strokovnjaki poudarjajo, da se cvrtnikom na vroč zrak ni treba odpovedati. Pomembno pa je, da jih uporabljamo pravilno. Predvsem je priporočljivo upoštevati nekaj osnovnih pravil:
- Redno čistite aparat. Po uporabi odstranite maščobo in ostanke hrane, pri čemer upoštevajte navodila proizvajalca.
- Ne prepecite hrane. Krompir in druga škrobna živila naj bodo zlato rumene, ne temno rjave barve.
- Preverjajte stanje premaza. Če se površina košare lušči ali je močno poškodovana, jo zamenjajte.
- Ne prekoračite priporočenih temperatur. Aparat uporabljajte v skladu z navodili.
- Poskrbite za prezračevanje. Med pripravo hrane je priporočljivo vključiti kuhinjsko napo ali odpreti okno.
Je torej cvrtnik na vroč zrak varna izbira?
Dosedanje raziskave ne potrjujejo trditev, da bi bili cvrtniki na vroč zrak sami po sebi nevarni ali strupeni. Nasprotno, raziskava Univerze v Birminghamu je pokazala, da lahko pri pripravi hrane sproščajo bistveno manj nekaterih onesnaževal kot klasično cvrtje v globokem olju. Vendar to ne pomeni, da so popolnoma brez tveganj. Tako kot pri drugih kuhinjskih aparatih je tudi pri njih pomembno, kako jih uporabljamo, kako pogosto jih čistimo in v kakšnem stanju so.
Največja napaka torej ni nujno uporaba cvrtnika na vroč zrak, temveč nepravilno vzdrževanje in pretirano prepekanje hrane. Zato ni potrebe, da bi zaradi dramatičnih opozoril na družbenih omrežjih svoj priljubljeni aparat pospravili v omaro. Veliko koristneje je, da ga redno čistite, pazite na temperaturo in preverjate stanje njegove notranje površine. Navsezadnje lahko že nekaj preprostih navad bistveno pripomore k varnejši pripravi hrane.
