Na videz zdrav pridelek lahko skriva poškodbe, ki jih opazimo šele ob rezanju, zato se splača rastline pregledati že ob prvih sumljivih znakih.
Paradižnik je lahko na prvi pogled povsem lep, gladek in brez večjih poškodb, vendar se ob prerezu pokažejo trde, svetle ali skoraj bele lise tik pod kožico. Eden od možnih razlogov so smrdljivci, žuželke, ki lahko na vrtu poškodujejo plodove, ne da bi bile posledice takoj očitne. Smrdljivci imajo sesalni ustni aparat, s katerim prebodejo kožico ploda in se hranijo z rastlinskimi sokovi. Na mestu hranjenja se lahko tkivo spremeni, zato postane suho, trše in nekoliko plutasto.
Med značilnimi znaki so svetlejše, belkaste ali rumenkaste lise na plodu. Te so pogosto lažje opazne na še zelenem paradižniku. Poškodovano mesto je lahko na otip trše ali rahlo udrto. Ko paradižnik prerežemo, je meso pod kožico lahko svetlo, suho in trdo. Vendar sama bela lisa še ni dokaz, da so krive smrdljivke. Podobne spremembe lahko povzročijo tudi drugi dejavniki, zato je pomembno pregledati celotno rastlino.
Poglejte tudi pod liste
Če na paradižniku opazite nenavadne lise, ne preglejte le plodov. Smrdljivci se lahko zelo dobro skrijejo med zelenimi listi, stebli in plodovi.
Posebej natančno poglejte spodnjo stran listov, okolico pecljev in mesta, kjer se stikajo plodovi in stebla. Prav tam se lahko skrivajo odrasle žuželke ali njihove razvojne oblike. V bližini mest hranjenja se lahko pojavijo tudi drobne temne pikice, ki jih ni mogoče preprosto obrisati.
Kaj narediti takoj, ko jih opazite?
Če smrdljivcev ni veliko, je najpreprostejša rešitev ročno odstranjevanje. Previdno jih poberite z rastline in jih stresite v posodo z milnico. Ni jih priporočljivo stiskati neposredno na rastlini ali z golimi rokami. Ob nevarnosti namreč izločijo značilen močan vonj, po katerem so dobili ime. Pri manjšem številu žuželk je lahko redno ročno odstranjevanje povsem dovolj, da omejite škodo in preprečite širjenje težave na več plodov.
Če je paradižnik že izrazito poškodovan, ga lahko odstranite z rastline. Tako ostane več energije za zdrave plodove, hkrati pa zmanjšate število mest, kjer se lahko škodljivci hranijo. Če ima plod le manjšo trdo ali svetlo liso, preostali del pa je zdrav, lahko poškodovani del odrežete. Plodove, ki so začeli gniti, imajo neprijeten vonj ali so izrazito mehki, pa je bolje zavreči.
Smrdljivci se rade skrivajo med rastlinskimi ostanki, plevelom in drugimi zavetnimi mesti. Zato je pomembno, da okolico paradižnika redno čistite. Odstranjevanje plevela in odmrlih delov rastlin ne bo povsem preprečilo njihovega prihoda, lahko pa zmanjša število skrivališč, kjer se zadržujejo. To je pomembno predvsem proti koncu sezone, ko žuželke iščejo primerna mesta za zavetje.
Kaj, če jih je veliko?
Če je napad močnejši, ni dobro rastlin brez premisleka škropiti z različnimi domačimi pripravki. Nekatera sredstva lahko poškodujejo liste ali prizadenejo tudi koristne žuželke. Če je zatiranje potrebno, je bolje uporabiti pripravek, ki je registriran za uporabo na paradižniku in namenjen konkretnemu škodljivcu, ter natančno upoštevati navodila proizvajalca. Na spletu se sicer pogosto omenjajo tudi domači repelenti z eteričnimi olji limonske trave, mete ali rožmarina, vendar takšnih metod ni smiselno predstavljati kot zanesljivo rešitev.
Preberite še:
Najboljša obramba je reden pregled
Pri smrdljivcih je veliko lažje ukrepati, dokler jih je na rastlinah malo. Zato paradižnik redno pregledujte in ne čakajte, da se poškodbe pojavijo na večjem delu pridelka. Če opazite prvega smrdljivca ali sumljive lise, preglejte tudi sosednje rastline, odstranite najdene žuželke in v naslednjih dneh spremljajte nove plodove. Nekaj neopaznih žuželk sicer še ne pomeni, da bo pridelek propadel, vendar lahko pravočasno ukrepanje prepreči, da bi se poškodbe razširile na večji del paradižnikov.
