Prostoživeče živali so v času epidemije povsem spremenile svoje vedenje

Kmalu po začetku epidemije, so se v naravi pričele dogajati čudne stvari. Po ulicah čilskega Santiaga so se sprehajale pume, v marsikateri prej s turisti oblegani obmorski ali jezerski pokrajini, pa so opazili več vodnih in divjih živali. Znanstveniki so se spraševali, ali je res prišlo do sprememb, ali smo morda ljudje slednje samo bolj opazili, ker smo imeli več časa. Niso se samo spraševali, pač pa so se lotili raziskave, v kateri so sodelovali tudi štirje raziskovalci iz Slovenije. Izsledki raziskave so bili objavljeni v tem mesecu v ugledni znanstveni reviji Science.

"Z napravami GPS so znanstveniki zbrali podatke o gibanju 43 vrst z vsega sveta. Skupno je bilo v raziskavo vključenih več kot 2.300 osebkov: od slonov in žiraf do medvedov in jelenov. Raziskovalci so primerjali prostorske premike živali v času spomladanske zapore javnega življenja, od januarja do sredine maja 2020, z gibanjem istih osebkov v enakem obdobju leto prej", so zapisali na Lovski zvezi Slovenije. Ugotovitve raziskovalcev so zares zanimive.

Nismo si samo ljudje domišljali, da opazimo več živali, tudi one so prav zares spremenile svoje vedenjske navade.

Prostoživeči kopenski sesalci so v času epidemije premagovali daljše razdalje in se zadrževali bližje cestam (veste, kaj storiti, če naletite na povoženo divjo žival?). Kot so zapisali v članku na spletni strani Lovske zveze Slovenije, je bilo med zaporami javnega življenja  zunaj manj ljudi in s tem manj motenj, kar je omogočilo boljšo povezljivost prostora in premike živali na daljše razdalje.

Vodja študije, dr. Tucker, je ob tem povedala: "Opazili smo, da so v obdobju spomladanske popolne zapore javnega življenja živali prehodile do 73 odstotkov daljše razdalje kot leto prej, ko zapor ni bilo. Zaznali smo tudi, da so se živali v povprečju pojavljale 36 odstotkov bližje cestam. Verjetno zato, ker je bilo manj prometa." Raziskava je pokazala, da so živali na območjih, kjer omejitve niso bile tako stroge, premagovale krajše razdalje. Dr. Tuckerjeva je prepričana, da njihove ugotovitve dajejo veliko upanje za prihodnost, saj dokazujejo, da človek lahko z nekaj spremembami svojega vedenja pozitivno vpliva na prostoživeče živali. 

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol