»Težava s citati na internetu je, da težko preverimo njihovo avtentičnost.«

Ambicije cesarstva Marantha so podpirali lokalni prebivalci v severni Goi, ki so se upirali portugalskim kolonistom. Po več bitkah, ki so zahtevale obsežne žrtve na obeh straneh, se je spor v februarju 1641 končal s sporazumom, v katerem sta se obe strani obvezali, da bosta spoštovali medsebojne meje. Konflikt je znan kot Biholimska vojna, po glavnem mestu severne Goe, kjer je bilo največ spopadov.

Potegavščine v Wikipediji

Opis Biholimske vojne bi težko našli v kakšni zgodovinski knjigi, ker se ni nikoli pripetila. Divjala je le na straneh Wikipedije, in to kar od 4. julija 2007 do 29. decembra 2012.

Bila je le ena od množice potegavščin, ki so si jih šaljivci privoščili v tej javni enciklopediji. Nekatere so bile bistveno manj uspešne: vojna med ameriško zvezno državo Michigan in Kanado se je začela 2. maja 2007 in trajala le 13 dni. Na drugi strani je Jack Robichaux, serijski posiljevalec, ki je v 19. stoletju strašil po New Orleansu, na straneh Wikipedije deloval kar deset let in en mesec. Sean Mann, izmišljeni profesor bioetike in korejščine na univerzi Berkeley, je v Wikipediji predaval skoraj deset let, od 6. oktobra 2005 do 4. aprila 2015.

Nekateri šaljivci se potegavščine lotijo bolj subtilno in izmišljene podatke vpišejo v sicer legalne članke v Wikipediji. Tako so 11. oktobra 2008 med podatke o Kosovu vnesli kar šest povsem izmišljenih političnih strank (imele so samo angleška imena: Democrat Republic Party, Christian Party of Kosovo, Union of Kosovo Party, Serbian Union of Kosovo & Metohija in Peoples Party of Kosovo); obstale so šest let in tri mesece. Maddi Fairthorne, izmišljeni direktor Svetovne banke, je na straneh Wikipedije živel skoraj deset let.

Wikipedija vzdržuje podatke o potegavščinah na svojih straneh, jasno, samo o tistih, ki so bile že razkrite.

Za ugled in denar

BBC je 15. avgusta 2007 poročal, da so z novim orodjem Wikipedia Scanner odkrili primere političnega popravljanja Wikipedije. Tako naj bi ameriška obveščevalna agencija CIA spremenila strani o iranskem predsedniku Mahmudu Ahmadinežadu, Vatikan je spreminjal zapise o voditelju severnoirske stranke Sinn Fein Gerryju Adamsu. Z računalnika v lasti ameriške Demokratske stranke so v stran o desničarskem TV-voditelju Rushu Limbaughu vnesli, da je idiotski, rasist in pristranski fanatik (bigot).

Wikipedia Scanner je razvil študent ameriške univerze CalTech Virgil Griffith. Temelji na načelu, da so avtorji prispevkov ali popravkov v Wikipediji sicer anonimni, a vendar njihovi posegi pustijo sledi, konkretno, izbrskati je mogoče internetni naslov računalnika, od koder so bili podatki vneseni. To sicer ni pravno veljaven dokaz, saj ni nujno, da je besedilo zares vnesel uradni predstavnik in po uradnem pooblastilu organizacije, ki je lastnik naslova, je pa zelo dober indic.

Leta 2010 se je Arnie Draiman, sicer medijski strokovnjak desničarske izraelske nevladne organizacije NGO Monitor, lotil popravljanja 'protiizraelskih laži' na Wikipediji. Uporabljal je vsaj dve različni uporabniški imeni in pomoč kolegov. Sledila je prava vojna sprememb med Draimanom in aktivisti za pravice Palestincev, slednje je Jerusalem Post označil kar z 'protiizraelsko drhaljo' in s tem jasno pokazal interese izraelske države. Druga stran seveda obtožuje Izraelce, da hočejo spremeniti zgodovino Palestine ‒ a kaj naj si o podatkih, ki se lahko dnevno spreminjajo, misli uporabnik Wikipedije? Da države in vsakovrstne politične skupine popravljajo zapise v Wikipediji, da bi uporabnikom predstavile 'svojo resnico', je v krogih poznavalcev interneta sicer že dolgo znano, vendar so bile to predvsem spekulacije, dokler ideoloških popravkov niso navedli še uradni mediji. In da se to ne bo nehalo, pa naj celo sami uredniki Wikipedije tako početje obsojajo, nakazuje tudi ameriški zakon H. R. 5181, ki ga je predsednik Barack Obama brez medijskega pompa podpisal 23. decembra 2016 v okviru vojaškega proračuna za leto 2017. V namen zakona, »da se zoperstavi tuji propagandi in za druge namene«, seveda sodi tudi 'delovanje' na internetu, vključno s posegi v Wikipedijo. Kar je mogoče početi za politični ugled, se da izkoristiti tudi za komercialnega, torej za dobiček.

Volilni računalniki Diebold Election Systems (danes Premier Election Solutions) so se množično pojavili na ameriških volitvah 2004. Strokovne analize so pokazale, da so bili sistemi varnostno dokaj pomanjkljivo zasnovani, kar je neizogibno vodilo v teze, da so prav volilni računalniki Diebold (glavni lastnik firme je bil republikanec) zagotovili zmago G. W. Busha. Mnogi očitki so se kmalu znašli tudi v Wikipediji. Analiza z Wikipedia Scannerjem je pokazala, da so uporabniki z računalnikov podjetja Diebold pobrisali daljša poglavja o varnostnih vprašanjih njihovih volilnih sistemov. New York Times je poročal, da podjetje za upravljanjem stikov z javnostmi Sunshine Sachs popravljalo podatke o svojih klientih v Wikipediji. Teksaško podjetje Wiki-PR je potencialnim strankam celo ponujalo usluge 'popravljanja' Wikipedije in je v ta namen registriralo več kot 300 uporabniških imen za posredovanje v javni enciklopediji. Uredništvo Wikipedije je podjetju najprej poslalo zahtevo, naj svoje intervencije opusti, potem mu je pa odvzelo pravico do dodajanja in spreminjanja vsebine. Leta 2014 je nekaj večjih podjetij za upravljanje stikov z javnostmi podpisalo zavezo, da ne bodo tajno spreminjala vsebine Wikipedije, kar seveda nesporno kaže, da je to bila in še ostaja običajna praksa.

Trmoglavi fanatizem

Britanski računalničar William Connolley, sicer član Stranke zelenih Anglije in Walesa, se je očitno odločil, da Wikipedija ne sme vsebovati nobenih 'skeptičnih laži' o tezi, da človeški izpusti CO₂ povzročajo katastrofalno ogrevanje, pozneje 'podnebne spremembe' v ozračju Zemlje. Svojo križarsko vojno je začel leta 2003 in sistematsko popravil več kot 5000 strani. Od leta 2006 do 2009 je deloval kot administrator Wikipedije in je vsaj 2000 uporabnikom, ki so po njegovem mnenju izražali napačne ideje o 'podnebnih spremembah', onemogočil pisanje v Wikipedijo. Septembra 2009 so mu pooblastila administratorja odvzeli, ker je po mnenju arbitražne komisije Wikipedije »izrabil administratorska pooblastila«. Connolleyju je bila leta 2010 izrečena začasna prepoved (za šest mesecev) spreminjanja člankov pod geslom 'podnebne spremembe', kar je seveda povsem simbolična omejitev, ki se ji je mogoče izogniti že s spremembo uporabniškega imena. Za ljudi, kot je William Connolley, se je uveljavilo ime wikinasilneži (wikibullies). Ali je Conolley svoje poslanstvo na Wikipediji nadaljeval (najbrž), uradno ne vemo, a vsekakor je skupaj s somišljeniki dosegel, da velja ta javna enciklopedija na področju podnebnih sprememb kot propagandni in povsem nezanesljiv vir. Connolley sicer vzdržuje lastne 'podnebno korektne' strani, občasno pa se s svojimi komentarji pojavi na drugih spletnih straneh o antropogenih podnebnih spremembah, kjer seveda kritizira vse, ki se z njim ne strinjajo.

Wikipedija ni verodostojen vir podatkov

Januarja 2007 je Middlebury College v ameriški zvezni državi Vermont študentom prepovedal citirati Wikipedijo v uradnih nalogah, diplomah in podobnih delih. Zavračanje Wikipedije kot neverodostojnega vira se je hitro razširilo na večino izobraževalnih inštitucij najprej v ZDA, čeprav druge niso uvedle tako radikalnega ukrepa, kot je prepoved.
Univerza Harvard v navodilih za uporabo virov piše, da je Wikipedija sicer povsem uporaben vir, kadar gre za vprašanja, ki niso posebno pomembna, recimo za stavo s sošolcem. A kadar gre za informacije, na katerih temelji akademsko delo, velja biti skrajno previden. Kot navaja sama Wikipedija, lahko na to javno enciklopedijo prispeva podatke vsakdo, ki to želi – strokovnost piscev je torej vprašljiva. Poleg tega je lahko podatek zastarel ali celo namerna dezinformacija. Čeprav je marsikaj na Wikipediji lahko tudi povsem res, obstaja resno tveganje, da morda ni, zato citat ne more veljati kot verodostojen vir v akademskem delu.

Filozof Jaron Lanier Wikipedijo okrca bolj grobo: v temeljni zasnovi je to odločanje na osnovi vladavine množice, kjer večina neumnih utopi glasove pametnih in izobraženih. Ne samo Wikipedija, vsak internetni servis, ki ga oblikuje velika in anonimna množica, pomeni sugestijo, da je slučajnostna množica ljudi organizem, ki ima legitimen pogled na svet.

Mark E. Moran, ustanovitelj RealMedia, je zbral deset najpomembnejših razlogov, zakaj se študenti ne bi smeli zanašati na Wikipedijo ali jo citirati. Povzemimo nekatere:

• Wikipedija sama navaja, da ni primarni vir in da ne pričakuje absolutnega zaupanja.
  
  
• Avtorje, ki prispevajo povsem točne informacije, je mogoče utišati: najdejo se uporabniki, ki sistematsko in vedno znova pobrišejo vse, kar se ne strinja z njihovo ideologijo ali predsodki, in pametnejši v takih primerih običajno popustijo prvi.
  
  
• Med (anonimnimi) uredniki Wikipedije je bolj malo raznolikosti: 87 odstotkov jih je moških povprečne starosti 26,8 leta.
  Večina jih je iz Evrope in ZDA ter imajo srednješolsko izobrazbo.
  
  
• Posamezniki, ki pišejo prispevke na osnovi svojega ideološkega prepričanja in z namenom propagiranja določenega pogleda, v večini primerov prevladajo nad nevtralnimi prispevki.
  
  
• Ni se pametno zanašati na informacijo, za katero niti ne vemo, kdo jo je napisal, saj so prispevki v Wikipediji anonimni.

Sicer tudi sama Wikipedija navaja, da ni verodostojen vir in da je zato neprimerna za akademsko uporabo. In če ni primeren vir za akademsko delo, ki se seveda vrednoti (tudi) po natančnosti vsebovanih informacij, potem se na podatke iz Wikipedije ne bi smel zanašati nihče, ki želi povedati ali napisati nekaj, za kar sprejema odgovornost.

Kdor torej zaupa Wikipediji, se znajde pred svojevrstnim logičnim absurdom: zakaj potem ne vzame resno njenega lastnega opozorila, da ni verodostojen vir?

In kaj je tu novega?

Egiptovski faraon Ramzes II. je med letoma 1264 in 1244 pred našim štetjem ob Nilu zgradil enega najbolj veličastnih egiptovskih templjev Abu Simbel, s katerim je počastil svojo zmago v bitki pri Kadešu (Abu Simbel so med letoma 1964 in 1968 prestavili, da ga ne bi zalilo Asuansko jezero). Na eni notranjih sten lahko obiskovalci občudujejo relief, na katerem mogočni Ramzes tolče Hitite. Vendar, Ramzes II. v bitki pri Kadešu ni zmagal. Dejansko je njegova vojska padla v past in samo pohlepnosti hititskih vojakov, ki so se lotili ropanja že pobitih Egipčanov, se ima Ramzes zahvaliti, da je iz Kadeša sploh odnesel živo glavo. Če si je slike v templju Abu Simbel ogledoval povprečni podložnik Ramzesa II., si je lahko mislil le, da je njegov faraon velik junak. A če je tempelj obiskal kateri od redkih vojakov, ki so bitko pri Kadešu preživeli, bi najbrž le tiho zagodel: »Tale naš Ramzes je pa res en hud lažnivec!«

Tako je vedno bilo: tisti, ki so imeli oblast in denar, so izkoristili vsa razpoložljiva sredstva, da so lahko izboljšali ugled. Kdor je verjel enemu samemu viru, je bil vedno informacijsko omejen in v svojih sklepih pogosto v zmoti. Danes smo z internetom na boljšem le toliko, da je praktično vsakomur dostopnih veliko virov podatkov. A to še ne pomeni, da je laže priti do kolikor toliko objektivne resnice – vsak posamezen vir moramo še vedno jemati s ščepcem soli, in če gre za kaj več kot trenutno radovednost, se moramo potruditi, da podatke preverimo še kje drugje. Tudi Wikipedijo.

TEKST Mišo Alkalaj
FOTO Shutterstock
Fotomontaža Gojko Zrimšek

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord