13. 3. 2008, 15:48 | Vir: Playboy

»Zajahaj svojo Hondo, prehiti Kawasaki ...«

PR

Tako je pred dvajsetimi leti prepeval Tomaž Domicelj v svoji pesmi, ki je takoj postala himna vseh ljubiteljev motornih koles. Predvsem tistih ultimativnih športnih cestnih dirkalnikov, ki so še danes zmogljivostni, cenovni in tehnološki vrh ponudbe vsakega proizvajalca. Svetovni vrh še danes krojijo tako rekoč iste znamke kot tedaj.

Z malenkostno razliko. Tedanja magična meja 200 km/h končne hitrosti je že davno presežena. Številka 300 je dokončno padla lansko jesen, ko so japonski in italijanski izdelovalci motociklov predstavili modele za sezono 2004.

Res je res! To, kar vam je že v mladosti govorila mama in zaradi česar vam starši nikdar niso dovolili imeti motocikla: nevarni so! V neukih in nerazsodnih rokah so današnji dvokolesniki (samo)morilsko orodje. Še pogosteje pa je vožnja motocikla nevarna zaradi malomarnosti drugih udeležencev v prometu. Toda užitek v vožnji prvovrstno uglašenega in nadčloveško zmogljivega stroja pri večini motoristov daleč pretehta misli na nevarnost tovrstnega početja.

In tega se zavedajo tudi proizvajalci, ki praviloma na vsaki dve ali najmanj na vsaka tri leta predstavijo paleto bodisi povsem novih bodisi vsaj korenito posodobljenih cestnih dirkalnikov.

Vodilni svetovni motociklistični prireditvi sta sejma v Milanu in Münchnu, ki si izmenjujoč podajata vsakoletno organizacijo. Ja, sejem bil je živ, bi lahko dejali, in to še zlasti velja za lanskega. Na njem smo videli obilico novosti, ki prav v teh dneh premierno prihajajo v salone.

Za vse izkušene voznike tovrstnih dvokolesnih izstrelkov bo odločitev, kaj med vsem ponujenim sploh izbrati, nedvomno težka, kajti motocikli so po zmogljivostih – ta kriterij je pri odločitvi o nakupu zadnja leta največkrat prevladal – močno izenačeni. Razlikujejo pa se po obliki, ki je že davno tega postala ključna pri prepoznavnosti in všečnosti motorja na prvi pogled.

Že dolgo tudi ni več pomembno samo to, kako hiter je, temveč tudi, kako lahkotno se pelje, kako enostavno vodljiv je in seveda, kako hitro se ustavi. Takoj nato sledi njegova podoba. Oblika, ki mora biti rezultat ravno pravega razmerja med skladnostjo in agresivnostjo linij, je seveda pomemben dejavnik, jasno pa je, da je na koncu še vedno podatek o ceni tisti, ki bo odprl vašo denarnico ali pa jo skril še globlje v žep.

In zakaj so cestni motocikli, torej vsi tisti, ki so namenjeni podiranju hitrostnih rekordov in so takšni kot prave replike dirkalnih strojev, še vedno vrh motociklistične ponudbe? Iz različnih razlogov, med katerimi pa je še vedno najpogostejši, da si večina ljudi motocikel kupi za igračo. Torej za rekreativni pripomoček, s katerim adrenalinsko preživljajo prosti čas. Cestni superšportni motocikli, ki gredo najhitreje, so zato tudi najdražji – ker premorejo najnovejšo in najboljšo tehniko, ki je še do včeraj kraljevala na navadnim smrtnikom nedostopnih dirkalnih motociklih, kakršne vozijo svetovni asi, denimo Rossi, Biaggi, Capirossi in drugi. Torej? Hitrejši ko je motor, tem boljši je. Ja, skoraj tako.

Motocikli so iz leta v leto lažji, hitrejši, močnejši in ne nazadnje tudi dražji. Kar pa ima navsezadnje celo svoj čar, saj je splošno znano, da so najbolj mikavne tiste igrače, do katerih je težko priti. A želja po nadzemeljskih pospeških in nedojemljivih končnih hitrostih je brezmejna. In čeprav so motorji že davno tega postali premočni, prehitri, predragi in v vsakem primeru precej boljši od zmogljivosti, znanja in sposobnosti njihovih uporabnikov, razvoju in presežkom še ni videti konca. In prav je tako!

Kljub končni hitrosti prek 300 km/h so še vedno prepočasni. Čakamo na prvega iz razreda 400! Stavim, da bo na trgu prej, kot lahko izgovorite njegovo ime. Ali kot pravi ena izmed reklam za tovrstne motocikle: »Le pomežiknite in zgrešili ga boste!«

Honda CBR 1000 RR

Zakaj: Ker je Honda še vedno številka 1 med proizvajalci motornih koles in ker so njihovi motocikli na vseh tekmovanjih vedno med najhitrejšimi. Nova CBR 1000 je težko pričakovani in vrhunsko izpopolnjen stroj, ki bo nedvomno zadovoljil še tako zahtevnega kupca.

Značilnost: CBR 1000 je oblikovni klon zmagovalnega Rossijevega motocikla, s katerim je čudežni Italijan v lanski sezoni osvojil naslov prvaka. Ostre prirezane linije in centralni izpušni sistem pod sedežem motorja mu vlivajo videz dirkalnega stroja.

Zmogljivosti: 998-kubični štirivaljnik premore 180 konjskih moči in tehta 190 kilogramov. Od 0 do 100 km/h pospeši v 2,2 sekunde in ima končno hitrost prek 300 km/h.

Cena: 2.889.000 tolarjev

Aprilia RSV 1000 R

Zakaj: Ker boste s čistokrvnim italijanskim dvovaljnikom povsod izstopali. Kot pravi plejboj najbrž date nekaj tudi na svoj ugled. In če so vam dobre vozne lastnosti in odličen navor pomembnejše od obilice moči, potem je Aprilia pravi motocikel za vas.

Značilnost: Dvojni izpušni sistem na obeh straneh motocikla. Trikotna reža za zajem zraka med prednjima lučema.

Zmogljivosti: Čeprav je motocikel superhiter, še zdaleč ni tako divji kot japonska garda. Zaradi 997-kubičnega dvovaljnega agregata je nekoliko manj zmogljiv, definitivno pa lažji in uporabnejši za vožnjo. 138 KM in 285 km/h končne hitrosti!

Cena: 3.224.000 tolarjev

Suzuki GSX 1000 R

Zakaj: Ker je Suzuki z modelom GSX R že davnega leta 1984 odkril nov razred surovih superšportnih motociklov. Od tedaj sta GSX 750 in 1000 R ves čas v vrhu japonske superbike manufakture, pozneje pa se jima je pridružil še GSX 600 R. V lanski sezoni je bil 1000-kubični model uradno predstavljen kot najhitrejši serijski motor, letos pa so ga z svežimi izdelki preostali trije japonski proizvajalci postavili v drugi plan.

Značilnost: Značilna belo-modra kombinacija z izstopajočim oranžnim R na boku motocikla. Precej zašiljen nos z dvojnim navpičnim žarometom.

Zmogljivosti: 988-kubični štirivaljnik z elektronskim vbrizgom goriva vas ponese do tovarniških 291 km/h.

Cena: 2.940.000 tolarjev

Yamaha R1

Zakaj: Večina motorističnih navdušencev meni, da je nova R1 najlepše oblikovan japonček. Linije so izredno ozke in agresivne, poleg tega je motocikel izjemno vozen in nadvse zmogljiv.

Značilnost: Glavni Yamahini značilnosti sta nedvomno izpušni sistem pod sedežem motocikla, ki se konča

z dvema ovalnima dušilcema in je kopija Ducatijevega modela 998, ter ostro prirezan zadek.

Zmogljivosti: Yamahin vrstni 998-kubični dvajsetventilski štirivaljni mlinček vas bo v dobrih dveh sekundah ponesel do 100 km/h in na ravnih odsekih švignil celo dobrih 300. Tudi tukaj velja enako kot pri Kawasakiju: 185 KM in 185 kg. Ufff …

Cena: 2.900.000 tolarjev

Kawasaki ZX 10 R

Zakaj: Ker je poleg yamahe R1 novi ZX 10 ninja, sodeč po prvih testih, prvi favorit za letošnjo krono najzmogljivejšega superbika.

Značilnost: Kawasakijeva divje zelena zaščitna barva ali pa ubijajoče modra ter napadalno oranžna in grozeče črna naznanjajo, da gre za brutalen stroj, narejen za zares izkušene voznike. Od tekmecev se loči po zajetni luknji za zajem zraka med paroma prednjih luči in po rebrasto narezanih zavornih kolutih.

Zmogljivosti: 998-kubični štirivaljni agregat premore 185 konjskih moči, medtem ko znaša celotna teža motocikla 185 kilogramov. Z eno konjsko močjo na en kilogram teže to ni več motor, ampak raketa na dveh kolesih. Jasno, doseže prek 300 km/h!

Cena: 2.890.618 tolarjev

Ducati 999

Zakaj: V vaši garaži je iz istega razloga kot ferarri. Eden in edini.

Značilnost: Rdeča barva, v redkih primerih tudi rumena. Prednja luč z dvojno vertikalno optiko in zajeten, skorajda avtomobilski dušilec pod vozniškim sedežem. Tipičen zvok motorja, ki spominja na grmenje pred poletno nevihto.

Zmogljivost: 998-kubični desmodromični dvovaljni agregat zmore v osnovni različici 124 KM, v različici S 136 in 139 KM v različici R.

Cena: 4.114.000 tolarjev

TEKST: Gaber Keržišnik

FOTO: arhiv proizvajalcev

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord