Priprava ribe ima eno neprijetno posledico, ki jo poznamo skoraj vsi, a star kuhinjski trik naj bi pomagal rešiti prav to težavo in obenem poskrbel za boljši rezultat na krožniku.
Pečena oziroma ocvrta riba je lahko odlična izbira za hitro kosilo, vendar marsikoga od priprave odvrne značilen vonj, ki se iz kuhinje razširi po stanovanju in se včasih v njem zadrži še več ur. Še ena pogosta težava je riba, ki je po peki namesto mehka in sočna suha ter gumijasta. Med starimi kuhinjskimi triki se pojavlja presenetljivo preprosta rešitev – mleko. Uporabiti ga je mogoče na več načinov, eden od njih pa je dodajanje manjše količine neposredno med pripravo ribe, piše portal Krstarica.
Malo mleka za nežnejšo ribo
Po nasvetu, ki ga navaja Krstarica, lahko v ponev dodamo približno 100 do 125 mililitrov mleka. Filejev ni treba potopiti vanj; dovolj je, da tekočina sega do njihove spodnje strani. Mleko naj bi pomagalo ublažiti značilen ribji vonj, predvsem pa lahko zaradi nežnega načina priprave pripomore k temu, da meso ostane mehkejše in se ne izsuši tako hitro. Končni rezultat naj ne bi imel izrazitega okusa po mleku.
Še bolj razširjena metoda je sicer namakanje ribe v mleku pred pripravo. Fileje za približno 20 minut položimo v hladno mleko, nato jih vzamemo ven in zelo dobro osušimo s papirnato brisačo. Šele nato jih začinimo in položimo v ponev.
Zakaj lahko mleko pomaga?
Značilen »ribji« vonj je povezan tudi s hlapnimi spojinami, med njimi trimetilaminom, katerih količina se povečuje, ko riba izgublja svežino. Mleko lahko nekoliko omili zaznavanje neprijetnega vonja in okusa, vendar čudežev ne more narediti. Če ima surova riba zelo močan, neprijeten ali amonijaku podoben vonj, je ne poskušajte reševati z mlekom. Sveža riba mora dišati blago, ne izrazito "po ribah."
Pri zamrznjenih filejih je pomemben že prvi korak. Najbolje jih je dan oziroma večer pred pripravo prestaviti iz zamrzovalnika v hladilnik in pustiti, da se počasi odtalijo. Pred peko jih nato temeljito osušite. Če je riba še napol zamrznjena ali zelo mokra, bo ob stiku z vročo ponvijo izločila veliko vode. Temperatura v ponvi bo padla, riba pa se bo začela bolj dušiti oziroma kuhati kot peči. Namesto zapečene površine lahko tako dobimo mehko in vodeno ribo.
Ponev mora biti vroča, vendar ne pregreta
Ena najpogostejših napak je, da ribo položimo v premalo segreto ponev. Takrat se rada prime dna, poleg tega pa težje dobimo lepo zapečeno površino. Ponev zato najprej segrejte, šele nato dodajte maščobo in ribo. Pri občutljivih filejih je priporočljiva nekoliko večja previdnost, saj previsoka temperatura hitro izsuši tanko ribje meso.
Ko riba pristane v ponvi, jo pustite pri miru. Če jo poskušate obrniti prezgodaj, se lahko prime dna in raztrga. Počakajte, da spodnja stran dobi lepo skorjico. Takrat bo file praviloma tudi precej lažje odstopil od ponve. In še eno dobro pravilo: ribo praviloma obrnite samo enkrat.
Če pripravljate večjo količino, je bolje peči v dveh ali treh rundah, kot vse fileje naenkrat stlačiti v ponev. Prepolna ponev se hitro ohladi, zaradi pare pa se riba začne dušiti v lastnem soku. Med posameznimi kosi zato pustite nekaj prostora.
Preberite še:
- Imate radi ribe in se jezite, ko se med peko primejo za ponev? Naredite to in ta nevšečnost se več ne bo ponovila (nadvse preprosto je)
- Trik, s pomočjo katerega po cvrtju rib ne bo ostal neprijeten vonj: dodajte to nepričakovano živilo in neprijetnost bo rešena
- Priprava ocvrtih rib ne bo več nočna mora: z enim kuhinjskim pripomočkom brez vonjav in mastnega štedilnika (prihranili si boste vse zoprnije)
Še nekaj trikov proti vonju po ribah
Mleko ni edini pripomoček. Če želite preprečiti, da bi po kosilu še ves večer vedeli, kaj ste pripravljali, pomaga nekaj preprostih navad.
Vključite napo še pred začetkom peke. Če jo prižgete šele takrat, ko je kuhinja že polna pare in vonjav, bo opravila manj dela. Po kuhanju jo pustite vključeno še nekaj minut.
Zaprite vrata drugih prostorov. Tako boste preprečili, da bi se vonj ujel v posteljnino, zavese in oblazinjeno pohištvo.
Takoj pomijte ponev in posodo. Pogosto po večerji ne diši več riba, ampak maščoba in ostanki v ponvi, krožnikih ter košu za smeti.
Pomaga tudi kratko intenzivno zračenje. Namesto da je eno okno priprto več ur, po kuhanju za nekaj minut na široko odprite dve okni in ustvarite prepih.
Limona pride na vrsto na koncu
Riba in limona sta klasična kombinacija, vendar lahko nekaj kapljic limoninega soka naredi največ prav tik pred serviranjem. Kislina uravnoteži okus mastnejših rib in jed naredi svežjo. Pri nežnih filejih z limono pred peko ni treba pretiravati. Če riba predolgo stoji v zelo kisli marinadi, začne kislina spreminjati strukturo beljakovin in lahko vpliva na teksturo mesa.
Največjo razliko pa na koncu ustvarijo povsem osnovne stvari: sveža riba, pravilno odtaljevanje, dobro osušeni fileji, prava temperatura ponve in čim manj nepotrebnega obračanja. Mleko je lahko zanimiv dodaten trik, dobra tehnika pa ostaja najzanesljivejša pot do mehke in sočne ribe.
Poglejte tudi: