Ko se ob polni luni mrtvi vrnejo domov - česa vse niste vedeli o noči čarovnic?

Kaj imajo s tem stari Kelti?

Izvor noči čarovnic povezujejo s starodavnim keltskim festivalom, ki se je imenoval Samhain in je potekal z 31. oktobra na 1. november, na njihovo novo leto, ki je označevalo prehod iz toplejšega v hladnejši čas. Verjeli so, da se na ta dan ob polni luni mrtvi vrnejo domov, in da bi se jim izognili, so se udeleženci skrivali za maskami, prižgali ogenj in zganjali veliko hrupa. Častili so boga sonca, včasih pa so se poklonili tudi gospodarju smrti. Današnja noč čarovnic tako še vedno vključuje kostume, ki so jih poznali že takrat: čarovnice, vile, demoni, duhove in škrate. 

Kaj pomenijo sveče v izrezljanih bučah?

1. november je kot dan mrtvih začel veljati šele s prihodom Rimljanov, in sicer so verjeli, da je na ta dan črni bog lova Samain ubil boga Sonca ter prevzel oblast nad svetom. Podobnost s Kelti se kaže v njihovem prepričanju, da je to dan, ko mrtvi ponovno stopijo na Zemljo, zato so na pragove svojih hiš nastavljali hrano, kot so repa, pesa ali krompir, vanjo pa so potisnili gorečo svečo, saj so verjeli, da bodo na tak način pregnali grešne duše, medtem ko bo svetloba dobrim dušam pokazala pot do svojih vrat. V 16. stoletju so začeli v Ameriki z izrezovanjem buč, običaj pa se je razširil po vsem svetu in se ohranil do danes. Proti koncu 19. stoletja je noč čarovnic v Ameriki začela vedno bolj spominjati na praznik, ki se osredotoča na skupnost in sosedsko druženje kot pa na duhove, mrtve in čarovnice. 

Zakaj se hodi od vrat do vrat?

K noči čarovnic pa vsaj v zahodnem delu, torej v Ameriki in Veliki Britaniji, obvezno sodi hoja otrok od vrat do vrat, kjer prosijo za darila v obliki sladkarij ali denarja. Otroci morajo biti oblečeni v kostume, z besedami "trick or treat" (norčija ali nagrada) pa napovedo, da če ne bodo dobili sladkarije ali druge nagrade, bodo na posestvu izvedli norčijo, ki njihovim prebivalcem ne bo nič kaj všeč. Ta navada se je v običaj zasidrala v zgodnjem 20. stoletju, ko so irske in škotske skupnosti oživile staro tradicijo "preobleke", za katero je bilo značilno, da se oseba preobleče v kostum, pripoveduje šale, recitira pesem ali predstavi kakšen trik v zameno za kos sadja ali kakšno drugo dobroto. 

Kaj še prinaša praznik?

Do leta 1950 je "trick or treat" postala ena izmed najbolj popularnih aktivnosti v času noči čarovnic v Ameriki, zato velja tudi za praznik, ko se proda največ sladkarij - za kar tri milijarde dolarjev vsako leto. V Slovenijo je praznik prinesla globalizacija in amerikanizacija, ki je po osamosvojitvi s prihodom kapitalizma potrkala na naša vrata, pravo praznovanje pa se je pričelo z digitalizacijo, ko so ameriški prazniki postali vidni in znani tudi na naših tleh. In kdo ni rad vsaj za en dan vampir ali čarovnica?

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord