Bi morali pouk začeti pozneje? Slovenski dijaki spijo premalo

Slovenski najstniki ne spijo dovolj. Po raziskavi, ki je primerjala 24 držav Evrope in Združenih držav Amerike, je Slovenija ena od držav, ki ima največji odstotek neprespanih mladostnikov, so za N1 navedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Srž problematike je prezgodnje vstajanje za začetek pouka. 

Prezgodnje vstajanje za začetek pouka

Srednje šole in gimnazije v Sloveniji pouk praviloma začenjajo ob 8. uri zjutraj. Srednjih šol in gimnazij je na podeželju precej malo, mnogi vozači iz denimo Štajerske, Koroške ali Prekmurja se morajo do šole voziti tudi uro ali več, zbujajo pa se tudi dve uri pred začetkom pouka.

Zato se nekateri dijaki, še posebej na podeželju, za začetek pouka zbujajo tudi ob 5. ali 6. uri zjutraj, kar je zaradi sprememb cirkadianega ritma, ki se zgodijo v puberteti, približno enako, kot če bi se odrasli vsak dan zbujali ob 3. uri zjutraj.

Rešitev se zdi preprosta – prej naj gredo v posteljo. A kot opozarjajo strokovnjaki, zgodnejši odhod v posteljo pri mladostnikih ne pomaga.

"Rodimo se ali kot zgodnji ali kot pozni kronotip, smo bolj škrjanci ali sove. Sove gredo zvečer raje pozneje spat in težje vstanejo zelo zgodaj, škrjanci pa ravno obratno. Potem pa se z razvojem zgodijo spremembe, tako da vsi mladostniki postanejo bolj sove, njihova cirkadiana biološka ura je poznejša. Izločanje melatonina je pri njih poznejše, zato je nemogoče, da bi pridobili zadostno količino spanja, če vstajajo ob petih ali pa v končni fazi tudi ob sedmih zjutraj," je za N1 pojasnila Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka otroške nevrologije in pediatrije ter evropska strokovnjakinja za medicino spanja. Edino rešitev vidi v premiku pouka na poznejšo uro. 

Ali je to v Sloveniji izvedljivo?

Zdravstveni strokovnjaki premik začetka pouka na poznejšo uro podpirajo, a se obenem zavedajo, da je izvedba v praksi veliko težavnejša, kot deluje na prvi pogled. Obstajajo dokazi, da poznejši začetek pouka poveča delež mladostnikov, ki spijo skladno s priporočili, a bi premik na poznejšo uro pomenil velike spremembe v prevozih in obšolskih dejavnostih.

Poleg vozačev so tu še vsi, ki imajo praktični pouk, športno vzgojo in druge aktivnosti predvidoma bolj v popoldanskem času. "Treba je tudi upoštevati, da že z začetkom ob 8. uri pouk srednješolcev nemalokrat traja do 15. ure. Tako se pouk in druge obveznosti zavlečejo preveč v popoldan," so dejali na ministrstvu in dodali, da se tudi starši pogosto ne strinjajo s tem.

Slabosti nenaspanosti

Nenaspanost lahko, kot so za N1 navedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, negativno vpliva na njihovo učno uspešnost, izvršilne funkcije, delovni spomin, pozornost in sposobnost abstraktnega mišljenja. Lahko imajo težave s spominom, s koncentracijo, lahko so bolj razdražljivi, imajo čustvene motnje, obstaja večje tveganje za depresijo, samomorilnost, slabši je nadzor nad impulzi in samoregulacijo.

Pomanjkanje spanja je povezano tudi s povečanim tveganjem za debelost, saj povzroča povečano izločanje hormona za lakoto in zmanjša izločanje hormona za sitost. Prav tako imajo tisti, ki spijo premalo, večje tveganje za povečano raven holesterola v krvi, sladkorno bolezen tipa 2 in povečano srčno-žilno obolevnost.

Kako je drugod po svetu?

• Na Finskem pouk začenjajo med 9.00 in 9.45,
• v Avstraliji med 8.30 in 9.00,
• v Nemčiji pouk začenjajo med 7.30 in 8.30,
• v Angliji okrog devetih zjutraj,
• v Španiji med deveto in deseto,
• na Nizozemskem pa okrog 8.30.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol